Po dveh letih od izida odmevnega albuma Diamanti italijanski mojstri melodije v žanru metala, Temperance, predstavljajo njegovega naslednika z naslovom Hermitage – Daruma’s Eyes Pt. 2, na katerem prvič nastopa nova vokalistka Kristin Starkey. Zanimivo je, da album gosti številne znane ustvarjalce, med njimi Arjena Anthonyja Lucassena (Ayreon), Fabienne Erni (Eluveitie), Laro Fello (Faun) in Alessandra Contija (Twilight Force), ki še dodatno obogatijo zvočno izkušnjo. Morda se sprašujete, kje je Daruma’s Eyes Pt. 1? Pravzaprav prvi del ni samostojen album, temveč zadnji komad albuma Of Jupiter And Moons. Hermitage – Daruma’s Eyes Pt. 2 pa se izkaže za konceptualni album, ki briljantno pripoveduje zgodbo Viktorja. Lutka Daruma ga zasuka v čarobno vasico Hermitage, kjer Viktor doživlja dogodke, konflikte in zapletene značaje številnih likov, ki jim preizkušnje niso prizanesle.

Kot je bilo možno pričakovati, je album zelo melodičen, pri čemer v vsakem komadu vokali suvereno prevladujejo. Ta prepoznaven pečat banda se kaže v močni prisotnosti kar treh izjemnih glavnih vokalistov. Mlada in izjemno nadarjena pevka Kristin Starkey je s svojimi izrednimi vokalnimi sposobnostmi in izurjenim lirskim petjem v skupino prinesla osvežujoč pridih. Njena prisotnost prvič zasije v zaključnem delu skladbe Glorious, kjer njen vokalni solo pusti nepozaben pečat. Na splošno so skladbe nekoliko bolj nagnjene k simfoničnemu metalu kot običajno, kar odlično poudari barvo njenega izrazitega glasu.

Album se odpre s popolnim epom, s skladbo Daruma, ki ponuja pričakovan in značilen zvok za Temperance. V tej skladbi tudi gostuje Arjen Anthony Lucassen. Album je na splošno enostavno doživeti, saj se nežnejši trenutki, npr. A Hero Reborn, In Search of Gold, prepletajo z intenzivnejšimi, kot so Join Me, Into the Void in Trust No One But You (slednjo odlikuje močna prisotnost Alessandra Contija), brez očitnih prekinitev. Join Me bo zagotovo razveselila največje privržence banda, saj prevzame nekaj elementov skladbe Daruma’s Eyes Pt. 1, kar ustvari izjemno evokativno vzdušje. Vzpenjajoče melodije dinamične balade Darkness is Just a Drawing ponovno prinašajo spremembo ritma, medtem ko spremljajoče orkestracije ohranjajo melodramatično vzdušje. Posebej je treba poudariti tudi igro vokalov v skladbi Into the Void, ki ustvarja izjemno evokativen občutek padca v praznino. Sam komad je zelo dinamičen, z veliko ritmičnimi spremembami, odličnimi orkestralnimi idejami in številnimi prehodi med različnimi temami. Skladbo nato zaključi melodija refrena iz Daruma’s Eyes Pt. 1, ki je objektivno veljala za najboljšo skladbo na albumu Of Jupiter and Moons. Into the Void lahko nedvomno uvrščamo med najboljše skladbe na recenziranem albumu.

Album v celoti predstavlja zanimiv glasbeni izdelek, kjer noben od gostujočih izvajalcev ne izstopa preveč, temveč deluje kot dopolnilo k skladbam. Izjema je Arjen Anthony Lucassen, ki s svojo vlogo pripovedovalca postane izjemno pomemben element. Njegova prisotnost pomaga razjasniti pripovedno nit, ki se včasih izgubi, in čeprav zahteva sočasno poslušanje ter branje besedil, predstavlja edinstveno doživetje. Album nedvomno navduši in bo še posebej vzbudil pozornost privržencev banda Avantasia, saj Temperance tokrat uporabijo bolj teatralen pristop, kar je odmik od njihovih običajnih del. Vsekakor pa album toplo priporočam vsem ljubiteljem melodičnih zvrsti metala. S svojimi tremi popolnoma usklajenimi vokalisti so Temperance trenutno edinstveni na sceni in zagotovo vredni poslušanja.