TodoMal je relativno sveža ali mlada zasedba. Če bi dolžino njenega obstoja merili s človeškimi leti, bi zasedba septembra odkorakala v šolo. A ta pohod bi nase pritegnil kar nekaj pozornosti, kajti dvojec iz Španije ima za seboj že dosti »kilometrine« (beri: tri celovečerce). Zadnjega je povil v začetku tega meseca, tako da bo s tem v plenicah prvi dan letošnjega Tolminatorja zavzel njegov glavni oder.

Ko sem prvič slišal za španski dvojec in glasbeni koktajl, ki ga širita po obličju Zemlje, sem bil sprva skeptičen. TodoMal naj bi proizvajala atmosferični doom metal. Ko sem seštel minutažo tipičnega atmosferičnega in tipičnega doom metal komada, sem pristal pri desetih minutah in več. A glej ga zlomka, TodoMal sta v tej zvezi dosti bolj neposredna, v povprečju znata povedati bistvo v petih minutah.

Graveyards of Joy prinaša slabe tri četrt ure glasbe v obliki devetih pesmi. Znotraj lastnih izkušenj povezujem recenzirani album na eni strani s sodobnim opusom iz hiše Katatonia in kompleksnostjo tega, kar Ihsahn proizvaja v okviru solo kariere. Od slednjega je treba odšteti harsh vokal in metalsko agresivnost, tako da ostane rokerska progresivnost in/ali zahtevnost, ki se dodobra ujema s kolegi iz Švedske.

In četudi se konkretno gibljemo v rockerskih vodah, zvenita TodoMal bolj mračno, Graveyards of Joy (slov. Pokopališča veselja) je razumljivo skupek žalostink, ki se na poslušalca obesijo s težkim bremenom, ki ga med konzumiranjem vleče navzdol. A skozi težke teme se vseeno večkrat da razbrati upanje, tako recimo klavir v pesmi For Mercy zveni zelo pozitivno.

Ne glede na to, da naslovni komad, ki od poslušalca na koncu albuma zahteva še zadnje trohice energije in koncentracije, daje temu tudi vse, kar je predhodno plošček ponujal, se sam pridružujem številnim jezikom, ki so kot vrhunec albuma izpostavili Deliverance. Najdaljši komad, ep v pravem pomenu besede, me nagovori predvsem z akustično kitaro. Podlago za to pa pred tem že dodobra pripravi Misericordiah, ki shaja skorajda samo z akustično kitaro in petjem, nežna godala pa pesem kljub kračini povzdignejo v balado.

Glede na celodnevno dogajanje na glavnem odru Tolminatorja bo verjetno res najbolje, da TodoMal tam nastopita kot prva, kajti njuna glasba res potrebuje določeno stanje duha, ki ga človek po enourni dozi tega ali onega »kričanja«, »pujsanja« ali »veseljačenja« ne more kar tako vzpostaviti.