Tyran's Oath je prvenec nemških pravovernih heavy metalcev stare šole, ki slišijo na ime Tyran. »Keepittruejevski« klienteli je album lahko že nekaj časa poznan, saj je prvotno izšel pri založbi Iron Shield, širšemu krogu poslušalstva pa ga bo skušala pripeljati bolj uveljavljena francoska založba Listenable Records. Od prve izdaje je minilo manj kot leto dni, album je še dovolj svež in greh bi bil, če mu ne bi namenili kake besede ali dveh.

Usnje, kovice, metki, usnje, kovice in še enkrat usnje … Na fotografijah zasedbe manjkata samo Tarek Maghary (Majesty) in Gerrit Mutz (Sacred Steel) in potem bi bilo videti, kot da so na njej najbolj true od true heavy metalcev, kar jih premore nemški metal underground.

Tyran so ščitniki heavy metala in tega bolj nazorno ne bi mogli pokazati kot v uvodni speed/heavy granati Protectors of Metal! Brezkompromisna metal himna, ki stilsko malo spominja na začetke Helloween, kaže, da fantje pri branjenju čistokrvnega, prvinskega heavy metala mislijo resno, in kdor nima podobnih nazorov, naj se jim pri njihovi misiji raje umakne s poti. Nase takoj opozori izredno visok vokal, ki je nekje v stilu švedskih rojakov Portrait, a z več pridiha Roba Halforda kot King Diamonda. Držati tak nivo skozi cel album bi bilo kar ekstremno; za poslušalce mislim. Frontman Nicolas Peter na albumu pokaže, da se dobro znajde tudi v (nekoliko) nižjih sferah. Občutek pa dobiš, da ne bi imel nobenega problema peti v cover bandu, ki bi preigraval komade od Judas Priest, Agent Steel, Riot, Queensryche, Mercyful Fate/King Diamond in podobnih legendarnih bandov z vokalisti, ki so peli »v višavah«. Glede na interpretacijo in izražanje pa bi kot njegov glavni vpliv verjetno vseeno izpostavil Judas Priest »sireno«.

Čeprav sta naslednja komada zelo motörheadovsko naslovljena (Bomber, Fists of Iron), gre glasbeno bolj za nekakšen poklon Priestom. Bomber je nekje v stilu Ram It Down, Fists of Iron pa gre bolj v smeri prve polovice 80-ih. Pri poslušanju je nekako logično, da se ob določenih delih komadov v mislih prikazuje ta ali oni band, a krivično bi bilo delati le primerjave in vleči vzporednice z zgodovino heavy metala. Strast in predanost, ki ju Tyran več kot očitno ogromno premorejo, sta prinesli dovolj zelo dobrega materiala in zanimivih idej. Highway Warriors je ob uvodni še ena v hitrem tempu odigrana »true« himna, super pa izpadejo komadi srednjega tempa, kjer ob podpori odličnih solaž ter dvobojev izstopajo izvirne, privlačne vokalne linije, Assault, Strike of the Whip ter Riot in the Streets.

Če zaključim na kratko, od old-schol fanatikov za old-school fanatike. Tyran's Oath je gotovo prvenec, ki ga heavy metal tradicionalisti ne bi smeli spregledati.