Letošnje leto je prineslo kar številne zanimive glasbene novosti za vse okuse. Po drugi strani pa je prineslo tudi glasbo, ki ni prav za vse okuse. Primer take glasbe so nedvomno Ulcerate. Novozelandski band namreč predstavlja sedmi dolgometražni album z naslovom Cutting the Throat of God. Kot napovedujeta že sama ime skupine in naslov albuma, nam je za prepričanje, da v tej glasbi ni šale in veselja, dovolj prisluhniti prvim nekaj minutam.

Ulcerate so namreč death metal zasedba, treba pa je priznati, da ne gre za klasični death metal. Temačna glasba se razvija z neverjetno brutalnostjo, ki popolnoma požre poslušalca. Prepozna se elemente black metala in opazna je velika pozornost atmosferičnosti glasbe. Zvočna slika, ki se ustvarja, izpade skoraj peklenska. Melodije so spretno ukleščene v disonančne harmonije, ki poslušalca zadenejo kot udarec v želodec. Ne bom rekel, da povzroča ta glasba slaba počutja, preveč pozitive pa vsekakor ne vzbuja. Zvočno sliko dodatno oteži tudi na trenutke progresivno spreminjanje tempa in metričnih načinov, ki v določenih trenutkih poslušalca skoraj zmedejo.

Če pa pogledamo specifično prav album Cutting the Throat of God, bi lahko skoraj rekli, da je celo malo lažje poslušljiv v primerjavi s prejšnjimi dolgometražci. Sicer pa, naj ne bo na tem mestu pomote, gre vsekakor za destruktivno bombo, dolgo skoraj eno uro. Z vidika same glasbene produkcije je zvočna slika brezhibna. Vsak instrument je jasno občuten, vsi frekvenčni pasovi pa so zapolnjeni, kar gre pripisati tudi spretni roki in bistremu umu bobnarja Jamieja Saint Merata, čigar posege najdemo v vseh stopnjah produkcije glasbe Ulcerate.

Skratka, če se počutite razpoloženi za uro ekstremnih zvočnosti, toplo priporočam poslušanje Cutting the Throat of God. Če vas pa bo glasba res navdušila, vas bo dodatno osrečilo dejstvo, da Ulcerate trenutno na turneji predstavljajo nov album, ena izmed postaj pa je tudi ljubljanska Menza pri Koritu na današnji dan.