Hja, lahko rečem, da je poslušanje novega albuma Vendetta povsem pričakovana, če ne že kar »deja vu« izkušnja. Po vseh reunion albumih Exodus, Onslaught, itd. nisem niti upal pomisliti na to, da bo Hate kjerkoli blizu albumom Go And Live... ter Brain Damage, navsezadnje so pred časom fantje na svoji spletni strani kot naj bande navajali nu-metal veljake Linkin Park, pa tudi drugače je zasedba razen basista Heinerja povsem drugačna.
Hate je na srečo še vedno daleč od nu-metal zvokov, gre preprosto za lepo poslušljivo neothrash ploščo, nekaj, kar osebno poslušam takrat, ko rabim nekaj »u izi« in kar bi verjetno kmalu prodal, če ne bi nosilo imena, kot ga. Osem komadov v dolžini slabih trideset minut ne prinaša presežkov na nobeni strani krivulje, in moram reči, da sem vendarle pričakoval nekoliko več. Vsakršno več kot pasivno poslušanje tega albuma privede do ugotovitve, da je Vendetta leta 2007 že kar boleče povprečna, argumentov za nakup tega CDja pa ni in če se vam že zahoče modernejšega thrash metala, potem raje posezite po novih Onslaught, Legion Of The Damned ali Exodus. Vendetta so zaključili svojo diskografijo že leta 1988.

Boštjan