Wolves in the Throne Room z najnovejšim albumom zrejo v prihodnost. Skozi album Estuary predstavljajo svoj pogled na to, kako bo Zemlja oziroma bolje rečeno življenje na njej videti čez 1000 let. Američani menijo, da bodo takrat vse današnje civilizacije izumrle, kot dokaz njihovega obstoja bo ostalo nekaj zgodovinskih zapisov in infrastrukture, medtem ko bo prevlado ponovno prevzela narava oziroma flora in favna. In po obličju Zemlje bodo korakali mutanti.

Nič kaj prida lepa predstava, ki ji pritiče tudi nič kaj prida lepa glasba. Atmosferični black metal v svoji najosnovnejši obliki ali maniri, okleščen na minimum, da še lahko deluje in učinkuje maksimalno. Estuary torej dosti časa zveni surovo, sploh vokal je brezkompromisen, lepih melodij ni ravno na pretek, komadi pa so v primerjavi s predhodnimi izdajami, na katerih se je trojica bohotila z minutažami nad deset minut, krajši, v povprečju dolgi osem minut.

Ta dolžina je ravno dovolj, da so si Wolves in the Throne Room ostali zvesti, hkrati pa tudi dopušča bandu, da v tem času povsem zadovoljivo razvije vse ideje, melodije in ritme, kakršne smo od njega vajeni. Osebno sem najbolj vesel tistih hitrejših delov, daleč najljubši mi je zaradi tega komad Ghosts Among the Obelisks, ki ga je band izbral za prvi single, s katerim je odprl vrata v novi svet. Seveda hitrost ni vse, nalezljivost vodilnega riffa me je presunila že ob prvem poslušanju in posledično se je dokaj hitro začela razvijati pozitivna vez z albumom.

Če torej še niste začeli razmišljati o tem, da bi na aktualni turneji v živo preverili recenzirani album, vam na tem mestu sporočam, da zagrebška Močvara pojutrišnjem vabi na poseben black metal dogodek z Wolves in the Throne Room, Worm in Final Dose.