EP z naslovom Escapism je že drugi letošnji glasbeni izdelek, ki me kratkočasi in je plod dela Jana Oblaka. Po prvencu njegovega blackgaze/blackwave projekta Dream Vision z naslovom Rêves je v začetku tega meseca luč sveta ugledal še en polmetražec od Zorye. Pri tem gre za tretji tovrstni izdelek v dveh letih, po seznamu pesmi sodeč pa je Jan postal vedno manj aktiven.

A zunanji videz vara, krajšanje dolžine trackliste na drugi strani samo izkazuje osredotočenost na »en žanr«. V Metal Arhivih, ki mimogrede v tem času praznujejo 20 let obstoja, je pri Zoryi kot žanr naveden post black metal, medtem ko osebno slog obeh žalostink pod skupnim imenom Escapism razumem kot depressive black metal. Morda je to poimenovanje zastarelo in zaradi tega ni več najbolj primerno, morda ne zajema vseh faset, ki jih sicer pokriva poimenovanje post black metal, toda vsebinska osredotočenost na depresijo in človeško osamljenost neposredno potrjuje to, kar moja »stara« ušesa slišijo.

Kot že omenjeno, Escapism prinaša dve pesmi. Ti skupaj merita nekaj več kot enajst minut, zaradi česar pa spet nista ravno najbolj klasični predstavnici depresivnega black metala, kjer so načeloma posamezne pesmi tako dolge. Sicer pa je black metal del ponovno najmočneje izražen s kričečim in mukotrpnim vokalom, medtem ko se instrumentalni del s skorajšnjo odsotnostjo dvojnega bas bobna in večinsko uporabo clean kitar ter ambientalnih elementov in rahlo zaznavnim ženskim petjem močneje dotika post metala.

A kot vedno tudi tokrat sploh ni pomembno, v kateri predalček »vtaknemo« nek izdelek, pomembneje je, da ta sploh je. In zato upam, da ste iz mojega zgornjega predalčkanja uspeli prefiltrirati ključne informacije o recenziranem EP-ju in da vas bodo uporabljene besede prepričale o tem, da si tega zavrtite. Pa čeprav samo takrat, ko boste melanholične ali depresivne volje.