Sekcija Sindian Underground, ki deluje v okviru društva IndiJanez, je v sklopu turneje z imenom Thunderfisting Europe 2025 v Sloveniji organizirala kar dva koncerta skupine Alestorm z gosti: na mariborskem Štuku v soboto in v ljubljanski Cvetličarni v nedeljo. Verjetno je kdo privzdignil obrvi in pomislil: »Dva koncerta istih skupin v dveh dneh in to v Sloveniji?« Ha, mala malica za Alestorm. Mariborski koncert razprodan, ljubljanski pa zelo blizu razprodanemu.

Kljub mikavnosti sobotnega večera in nepozabne izkušnje na vročem koncertu na Štuku lani sem se tokrat udeležil ljubljanske različice. Zaradi težav na srbski meji (v petek so zasedbe nastopale v Beogradu) je bila za Maribor napovedana malenkostna zamuda pričetka. Glede na letošnje stanje na naših avtocestah nas je obiskovalce nedeljskega koncerta lahko upravičeno skrbelo, ali bo glasbenikom uspelo pravočasno priti s Štajerskega v prestolnico. Oddahnili smo si lahko šele ob informaciji, da so trojanski tuneli ta vikend zaprti v smeri Maribora in ne proti Ljubljani.

Ob 19h se je pred vhodom v Cvetličarno že vila dolga vrsta zabave željnih ljubiteljev glasbe od blizu in daleč. Kolona se je ob odličnem delu varnostne službe premikala tako hitro, da so morali nekateri tik pred vhodom na hitro eksati vso pijačo v pločevinkah, ki so jih imeli pripravljene za čakanje v vrsti in zaščito pred mrazom. Nisem pomislil, da so mogoče Gorenjci.

Roses of Thieves

Enako kot lani so večer odprli naši severovzhodni sosedi Roses of Thieves. Začetek je bil napovedan ob 19.20, a so prvi nastopajoči pohiteli in začeli že deset minut pred predvidenim. Kljub temu težko rečem, da so ujeli obiskovalce nepripravljene, saj je bila dvorana takrat že krepko napolnjena z – v očeh nekaterih – malo manj tr00 metalci. Pravzaprav se ne spomnim, kdaj je imela prva predskupina nazadnje toliko publike. V letu in pol, odkar sem skupino nazadnje videl, so člani v svoji prezenci na odru opazno napredovali. Videli smo precej več sproščenosti, energije in interakcije s publiko. Brez skrbi, kljub nekaj novim obrazom na odru njihova največja dodana vrednost ostaja: Dominik še vedno razteguje meh in dodaja glasbi značilni madžarski melos. Prav to v poplavi malce manj težkometalskih zasedb s clean ženskim vokalom naredi skupino edinstveno in prepoznavno. So pa v vmesnem času zamenjali pevko, kar je po mojem skromnem mnenju tudi pripomoglo k boljši izkušnji poslušalcev.

Dva tedna pred koncertom so izdali drugi album z naslovom Demons Ascend in večino 35 minut odmerjenega časa namenili predstavitvi novih skladb. Roses of Thieves tudi z novim album ostajajo zvesti folk metalu z opaznimi pop vložki, ne nazadnje so nam predstavili tudi priredbo Boys (Summertime), ki jo je publika včeraj sprejela z mešanimi občutki – videli smo lahko vse od navdušenega skakanja do kislih nasmehov. Tako nov album kot večer so zaključili s skladbo Not Your Fate in ob glasnem aplavzu takrat že nabito polne dvorane pomahali v slovo.

Setlista Roses of Thieves: Fend off the Dark, Be the Captain, Synonym for Blasphemy, White Wolf, Boys (Summertime Love) (prir. Sabrina Salerno), Taste of Freedom, Once Upon a Time, Hymn of Hell, Not Your Fate.

Lutharo

Roses of Thieves še niti niso zapustili odra, ko so se iz zvočnikov zaslišali Backstreet Boys in nato še naslovna skladba filma Footloose. Razen v sosednji prostor, kjer so prodajali merch in burek, se ni dalo pobegniti. In tako je večina obiskovalcev ostala kar v dvorani in upala na čimprejšnje nadaljevanje dogajanja na odru. Kanadčani Lutharo so v Sloveniji nastopali prvič. Dober mesec dni pred začetkom turneje sta zaradi – po njunih besedah – nezdravih odnosov in dinamike med člani band zapustila vokalistka in bobnar. Na turneji je tako vlogo vokalistke prevzela Kayla Dixon in dokazala, da zna spretno krmariti med globokim growlom in visokim clean vokalom.

Lani je zasedba Lutharo izdala drugi album z naslovom Chasing Euphoria. Ta nedeljski večer smo tako slišali predvsem skladbe z omenjenega albuma. Lutharo igrajo odličen in s hitrim tempom prežet melo-death metal. Že takoj, ko so z energičnim komadom Ruthless Bloodline odprli svoj nastop, se je pod odrom začelo vsepovprek razmetavati. Metalski ali nemetalski živelj, ni bilo pomembno. Med mlajšimi obiskovalci je moshpit trajal praktično vseh 35 minut, kolikor je bil dolg nastop Kanadčanov. Nisem mogel preslišati pogovora med dvema starejšima sivolasima gospodoma, ki sta modrovala, da se nam ob taki mladini ni treba bati za prihodnost. Tudi na odru so bili glasbeniki vidno srečni ter zadovoljni z opravljenim delom in odzivom publike zapustili oder. Če so vam všeč Arch Enemy, si zavrtite kdaj tudi Lutharo, zagotovo vam bodo teknili.

Setlista Lutharo: Ruthless Bloodline, Creating a King, Reaper’s Call, Wings of Agony, Time to Rise, Born to Ride, Lost in a Soul.

Alestorm

Polna dvorana oboževalcev je že pred nastopom navdušeno pozdravila postavitev velike rumene race – zaščitnega znaka škotskih velikanov gusarskega metala skupine Alestorm – na oder in jasno je bilo, da se bo ta večer rajanje pravzaprav začelo šele z nastopom glavnih zvezd večera. Če kdo slučajno še ni vedel, kakšno temperaturo naj si obeta v nadaljevanju, mu je verjetno vsaj malo kapnilo, ko je podporna ekipa na oder članom banda pripravila kup brisač.

Ljudje so postajali vedno bolj nestrpni, gneča je bila nepopisna, z opojnimi pijačami podprti gusarji pa so eksplodirali že ob prvi skladbi Keelhauled. In v nadaljevanju se je vzdušje samo še stopnjevalo, temperatura pa rastla. Pred nekaj meseci so Alestorm izdali osmi album z naslovom The Thunderfist Chronicles in več kot očitno je bilo dovolj časa za učenje besedil novih pesmi. V dobri uri in pol smo lahko slišali štiri skladbe z novega albuma, občinstvo je tudi pri teh pelo na ves glas, podobno kot pri uspešnicah s preteklih albumov.

Ob vseh pivskih himnah, spevnih refrenih in norčevanju iz vsega resnega je dogodek resnično izgledal kot ena velika veselica. Nemogoče je bilo stati na mestu. Na trenutke je dvorana prepevala tako glasno, da se Christopherja Bowesa, alfe in omege zasedbe, v zanj značilnem kiltu ni niti slišalo. A tudi njega se da presenetiti in nasmejati. To je uspelo oboževalcu, ki je na oder med skladbo zalučal kar svoj čevelj. Če je lani na turneji svoj vokal bandu posodila Patty Gurdy, je tokrat ženske vokale pri komadih Frozen Piss 2 in Zombies Ate My Pirate Ship »odpela« ogromna papiga, ki je v ta namen prišla na oder. Manjkal ni niti morski pes, ki je pomagal pri priredbi Hangover. Pri omenjeni skladbi smo zaveslali prvič, vrhunec pa je ta včasih najuspešnejša slovenska olimpijska disciplina doživela pri klasiki Nancy the Tavern Wench, ko je veslala vsa dvorana. Moshpitov in body surferjev je bilo toliko, da temu čez nekaj časa nisem več posvečal pozornosti. Manjkal ni niti wall of death kot uvod v najhitrejšo skladbo tega večera z naslovom Wooden Leg! 

Tako se je zaključila še ena gusarska zabava. Na poti domov sem dobil novo poslovno idejo za izboljšanje odnosov v malo manj dobro stoječih kolektivih. Naslednjič lahko imate službeni zaključek leta na enem od koncertov na turneji Alestorm & prijatelji: na začetku se ogrevate ob rujni kapljici in harmoniki, nato potiskate naključne sodelavce po plesišču, proti koncu pa se vsi skupaj objamete, si pogledate v oči, drug drugemu iskreno zapojete Alestormov refren: »Fuck you! You're a fucking wanker, we're gonna punch you right in the balls! […] You're all cunts so fuck you all!« in sinhrono odveslate proti domu. V paketu dobite majico in burek. Garantirano bo naslednji dan na delovnem mestu vse drugače.

Setlista Alestorm: Keelhauled, Killed to Death by Piracy, The Sunk'n Norwegian, Uzbekistan, Mexico, Frozen Piss 2, Under Blackened Banners, Banana, Zombies Ate My Pirate Ship, Bar ünd Imbiss, Hangover (prir. Taio Cruz), Magnetic North, Nancy the Tavern Wench, Alestorm, The Storm, P.A.R.T.Y., Shit Boat (No Fans). Bis: Drink, Wooden Leg!, Fucked With an Anchor, Rumpelkombo.