Amorphis / Orphaned Land / Ghost Brigade

Metal letina ne popušča, november je bil s koncerti napolnjen do zadnje luknje. Koncert Amorphis je bil več kot idealen za sprostitev, po tem ko so nas slab teden nazaj bombardirali Misery Index in kompanija, obenem pa so potekale priprave na Napalm Death in Immolation. Resda gre za žanrske razlike, a tisti zagrizeni si gredo ogledat vse, kar se ponuja. Amorphis so na tokratni turneji nadaljevali s promocijo zadnjega studijskega izdelka Skyforger. S seboj pa so na pot vzeli še Izraelce Orphaned Land in Fince Ghost Brigade.
In tu začnemo prav z Ghost Brigade, ki so prepričali z dvema albuma in žanrsko raznovrstnostjo, ki povzema sludge, doom in progresivni rock. Pri poslušanju njihove glasbe sem dobil asociacijo na Opeth, Katatonia in nešteto post metal/rock bandov. Žal so se Ghost Brigade začeli čez čas preveč vleči, ker so v svoj repertoar vključili zgolj počasne skladbe, z izjemo skladbe Suffocated, ki je bolj udarne narave in je celo kakega obiskovalca spravila k miganju. Vsekakor se naslednjič pričakuje, da bodo Ghost Brigade pripravili kakšen bolj udaren set, da bodo obiskovalci na šanku naročali pivo, ne pa Red Bull.
Kot bolj živahni so se predstavili Izraelci Orphaned Land, ki so napram vsem konvencionalnim metal skupinam s svojim orientalskim pridihom zveneli popolnoma drugače. Pevec Kobi Farhi je večkrat poudaril, da ni Jezus, kljub izgledu. Zlomka, ves čas sem mislil, da je Jezus metalec. Orphaned Land, ki so predstavljali svoj zadnji album The Never Ending Way Of OrwarriOR, so se izkazali kot odlična skupina, ki s svojo nepredvidljivostjo in arabskimi lestvicami dobesedno očara. Večkrat sem sicer dobil asociacijo na System Of A Down zaradi podobnega vokala, a to niti ni motilo, temveč je bil pomankljiv zvok. Čez glasbo Orphaned Land ni kaj poreči, mogoče je na čase preveč zasanjanih pasaž, a bilo je užitek gledati glasbenike z malce drugačnim pristopom. Škoda edino, da ni bila prisotna še pevka, ki sodeluje z njimi na albumih.
Kot zadnji so na oder stopili Amorphis, ki so po dvajsetih letih obstoja zelo aktivni. Letos so izdali prvi DVD, s trenutnim vokalistom so ponovno posneli stare skladbe in jih izdali na albumu Magic And Mayhem – Tales From Early Years. V skladu s to izdajo se je verjetno pričakovalo tudi kakšno staro skladbo več, a jih je bilo žal odigranih premalo; poudarjali so namreč skladbe z zadnjih treh albumov. V petnajstih skladbah smo bili deležni celo kakšnega starejšega hita kot so recimo Alone, Black Winter Day in My Kantele. Amorphis so mnoge prepričali, da odkar imajo pevca Tomija Joutsena, gredo le še na boljše. Človek obvlada kruliti stare, bolj death metalske skladbe, kakor tudi lepo odpoje bolj moderne viže. Pripomnil bi edino, da kolikor so uigrani in izkušeni, so bili na čase preveč statični. Sobotni koncert je minil s prijetnim, sproščenim vzdušjem in sodeč po potrditvi Amorphis na Metalcampu 2011, si lahko obetamo le prijetno sprostitev med preostalimi »ekstremnejšimi« skupinami.
Setlista Amorphis: Skyforger, Sky Is Mine, From The Heaven Of My Heart, The Smoke, Better Unborn, Song Of The Troubled One, Exile Of The Sons Of Uisliu, Silent Waters, Alone, My Sun, Silver Bride, Black Winter Day, Into Hiding, House Of Sleep, My Kantele.