In Flames so po albumu A Sense of Purpose očitno zapadli v krizo. Lani jih je zapustil še ustanovni član, kitarist Jesper Strömblad, kar je verjetno In Flames pobralo veliko motivacije, tako da je bil razmik med dvema albumoma eno leto daljši. Za tokratni album Sounds Of A Playground Fading niso želeli dobiti zamenjave za Jesperja. Vse kitare je prevzel kitarist Bjorn Gellotte, kar je po eni strani malce večje breme zanj, po drugi pa pomeni večjo svobodo pri pisanju.
Pristop je na tokratnem albumu drugačen kot poprej. Sprva preseneti vokal, ki v ospredje ne daje več kričanja, temveč v večini p…

Kanadski kvartet je že leta 2005 pokazal veliko spretnosti z EP-jem Evidence Of Inequity. Z albumoma Mechanics Of Dysfunction in Dystopia so kvaliteto prvega EP-ja dvignili na višjo raven. Hitro so dobili oznako »tehnični brutal death metal«, tej oznaki pa je bila zaradi modernega prizvoka dodana še oznaka »deathcore«. Pri Dystopia je kazalo, da je band pokazal vse. Vedelo se je, da se bo skupina izpela, če bo nadaljevala po principu »copy – paste brutality«. In naredili so pravi korak. Poskusili so nekaj novega in to spravili na pičlih dvanajst minut.
Skladba The Casket You Sleep In kaže Ben…

Trend deathcore skupin še ni usahnil. Prav preseneča me, da se vsak mesec najde kakšna skupina, ki poudarja death metal ter hardcore prvine. Vendar je zadnje čase vedno več deathcore skupin, ki so se začele spogledovati z modernim tehničnim death metalom. Pri Carnifex sem dobil občutek, da so prišli na sceno malce prepozno. Konvencije so bile že zapisane z bandi a la Despised Icon in All Shall Perish, še prej pa Dying Fetus in pri Carnifex je bil problem, da so le igrali po preverjenem receptu, inovativnosti pa ni bilo.
S Hell Chose Me poskušajo že tretjič. Po eni strani so zvesti prejšnjima …

Spomin na Burning The Masses sega na lanskoletni obisk death metal legend Suffocation, kjer so se Burning The Masses predstavili kot prva predskupina. Ponavadi se pri prvih skupinah mnogokrat zgodi, da gremo v dvorano le po pivo in si ogledamo kakšen komad nastopajočih; kmalu za tem oddidemo in si rečemo: »Nič posebnega.« Vendar se je pri Burning The Masses zgodilo, da so tisto kopico gledalcev zadržali do konca. Pričakovalo se je pač še en deathcore band, ki ponavadi hodijo na turneje z legendarnimi death metal, a je skupina v tiste slabe pol ure uprizorila izredno brutalen in tehničen death …

Velikani industrial metala so bili po eksperimentalnem albumu Transgression že krepko odpisani. Predhodnik Archetype je bil res kar dobro sprejet, kljub temu, da je bil to prvi album brez legendarnega kitarista Dina Cazaresa. Leto po Transgression so Fear Factory odšli na počitek, marsikdo je mislil, da je z njimi pravzaprav konec. Na našo srečo so se prebudili oziroma reorganizirali. Zgodilo se je tam konec leta 2008, ko sta se pevec Burton C. Bell in kitarist Dino Cazares srečala na koncertu Ministry; band, ki mu Fear Factory pripisuje marsikatero uslugo, da sploh obstajajo. Dino in Burton s…

James Malone je v zadnjih dveh letih bolj ali manj zamenjal celotno ekipo. Vrnil se je sicer originalni bobnar Michael Van Dyne, kar pomeni bolj preprosto bobnanje. Torej, ne bo ekstremnih podvigov s tremi snare bobni kot na predhodniku We Are The Nightmare. Naslov albuma in besedila so vezana na fizično in psihično stanje Malonea, ko je v pol leta shujšal 40 kilogramov in se začel zavedati, da je anoreksičen. Potemtakem tudi sklepa, da je stradal za hudiča.
Začetek albuma je grozno klišejski; začenši z uvodnim riffom in black metalsko obarvanim vokalom, ki najavi »Let's Rock!«, se vsa pričako…

Švedski pionirji melodičnega death metala, kakor jih pač opredeljujejo mnogi mediji, so po skoraj treh letih le izdali deveti studijski album. Vsekakor jim ne moramo očitati, da so se polenili, potem ko so lansko leto praznovali 20. obletnico obstoja z obsežno svetovno turnejo, na kateri so se ustavili tudi v Sloveniji. Koncert v Milanu pa je bil obeležen kot prijetni DVD/CD paket, ki oboževalca popelje do zgodnjih let njihove kariere.
Z vsakim njihovim albumom se lahko vprašamo, kam nas bo švedski sekstet s svojim eksperimentiranjem popeljal? Naslov albuma zavaja, ker končni rezultat ni praz…

V naboru deathcore skupin ni več mogoče slišati nič novega. Ravno tako se zdi, da so tehnični death metal bandi pokazali vse. Vedno več je tudi t.i. matematičnih skupin, ki pretirane pozornosti ne pridobijo, verjetno zaradi neposlušljivosti njihovih izdelkov. S čim torej je sploh možno navdušiti bolj zahtevnega poslušalca, ki si ne želi slišati poskusov obujanja old-school metala? Mnoge skupine so začele predstavljati nekaj svežega s tem, da so začele mešati glasbene žanre, s čimer so prišli do mnogih nebuluz, kot so recimo Iwrestledabearonce, dokaj posrečen poskus pa so Ion Dissonance.
Kot m…