Po močnem letu in pol metalskega zatišja so v srcu Koroške, natančneje v dvorani KMKC Kompleks na Ravnah na Koroškem, iz podzemlja zopet zagrmeli satanski stihi. Portal med peklom in zemljo so tokrat odprli sevniški posebneži Ways Of A Heretic in elitna blackmetalska zasedba Cvinger. Pa poglejmo, kako je tega hladnega večera potekal ta vroči dogodek.

Dogodek je bil napovedan ob 21.00, a natančnejših informacij o časovnici na spletu nisem zasledil. Presenetilo pa me je, da tudi na dogodku samem ni bilo izobešenega kakšnega urnika (vsaj jaz ga nisem videl), ampak dobro, saj sta nastopili samo dve skupini, za druženje pred dvorano je bilo tako ali tako premrzlo, posledično bojazni, da bi katero skupino zamudil, ni bilo. Tako smo ob kozarčku piva poklepetali kar za šankom, kot se za prave Slovence tudi spodobi, mar ne?

Dobrih 20 minut pred deseto pa so na oder stopili Ways Of A Heretic, ki niso ravno novinci, saj ustvarjajo že od leta 2015, v ponudbi pa imajo en celovečerec, naslovljen In the Candlelight. Plošček je kar všečen, z njega smo lahko slišali tri skladbe, pri ostalih skladbah pa je najverjetneje šlo za novejše kreacije. Moram pa odkrito priznati, da me z nastopom dolžine dobrih 30 minut niso prepričali. Sicer mi je bil všeč zvok nižje uglašene kitare, masten in direkten, globok in močan, nekoliko moteč pa mi je bil nastop vokalista, ki je dobršno mero časa plazil po vseh štirih ali pa se po kačje zvijal, vokalno pa je bil precej šibkejši, kot je to moč slišati na albumu. S takšno gestikulacijo je želel podkrepiti njihovo mizantropsko in skoraj samomorilsko glasbeno ekspresivnost, ampak meni takšno dogajanje ob totalni statičnosti drugih članov nekako ni potegnilo. Drugi moteči faktor, mimo katerega ne morem, pa je bilo bobnanje. Bobnar je imenitno in močno udaril, ko je šlo za počasne ritme, ko pa so bili na sporedu hitrejši, pa je moč nekako ugasnila in je drumla/snare popolnoma umolknila, tako je bilo od blast beatov slišati le bas boben in činele, drumlo pa je nežno božal, kot bi pred seboj imel mladega kužka. V živo je skupina kljub dobremu ozvočenju zvenela precej drugače kot na albumu in bi jim tukaj toplo položil na srce, da več delajo na performansu, ki po mojem skromnem mnenju potrebuje še precej piljenja.

Setlista Ways Of A Heretic: Sigil, The Cities of Ash, Messiah II, In the Candlelight, A Sight, Vacant.

Sledil je nekoliko daljši premor za menjavo, temu je morda tudi botrovalo dejstvo, da si skupini delita enega člana, ki se je moral v tem času preleviti iz basista ene v kitarista z meniško opravo in bledim make-upom druge skupine. Poleg tega je bilo treba postaviti oltar ter prižgati sveče in kadilo s tistim prijetnim vonjem, ki ga lahko vonjate v cerkvah, če niste zaradi kakšne najstniške vragolije iz teh izgnani, khm, khm. Kakor koli že, ob 22.40 so oder v celoti zavzeli Cvinger, ki so kot vedno s težko macolo udarili po ljudeh, četudi je bila množica pod odrom tako maloštevilna, da so morali kar dobro meriti, ampak definitivno so zadeli. Zvok je bil tako čist in izpiljen, da sem lahko pri Cvinger prvič sledil vsem bas linijam v vsej njihovi veličini, slišal se je vsak kitarski ton, četudi se mi zdi, da bi lahko bil zvok kitar za odtenek glasnejši in močnejši, ampak nič ne de. Bilo je odlično! Vokal je žarel v vsej svoji nesmrtni demonskosti, ritem mašina pod psevdonimom Morgoth pa me je zopet pustila brez besed. Je to sploh človek? Ne vemo. Na tem koncertu je bilo zaradi čistosti zvoka moč uvideti, za kako zelo kompleksno in tehnično zahtevno glasbo pri Cvinger pravzaprav gre. Vsa čast in slava članom, da to nalogo opravijo tako suvereno in zraven delujejo popolnoma sproščeno. Ponudili so nam že skoraj klasičen enajsterec skladb iz celotne studijske diskografije, ki pa vedno znova »vžge«.

Setlista Cvinger: Embodied in Incense, Beheading the Desert Prophet, Reclaim the Crown, Blood Catharsis and the Mantra of Depravity, Among the Crucified, Cosmic Realm, Monastery of Fallen, Slava, Weak to the Gallows, Doctrines by the Figures of Črnobog, Revelation of the Three Headed One.

Kompleks je en silno prijeten klub z vedno dobrim zvokom in prijetnim ambientom, zato me žalosti, da so metal dogodki tukaj tako slabo obiskani, tokrat po moji oceni ni bilo prisotnih več kot 30 do 40 obiskovalcev, večina seveda za šankom. Morda tiči razlog tudi v precej šibki promociji. Bi bil obisk večji, če bi bil dogodek bolje promoviran? Ne vemo. Vsekakor pa je tista peščica pod odrom, katere del sem bil sam, zelo uživala in verjamem, da se bomo v prihodnje še srečevali!