»… Eden bo zidal, drugi bo rušil …«

Brutal Janez Fest je v Maribor pred štirimi leti prinesel nov festivalski duh, ki se sicer še vedno s porodnimi krči zdaj že počasi useda v podzavest ljubiteljev trših zvokov z vseh koncev in krajev. Zaradi napovedane obnove dvorane Štuk, do nedavno uradnega domovanja brutalnega Janeza, je bila letošnja edicija »na preizkušnji«, saj se je bil festival prisiljen preseliti na drugo lokacijo in v nekoliko okrnjeni izvedbi mariborskemu občinstvu le v enem dnevu, in sicer 7. septembra, v klubu MC Pekarna dokazati, da veličina dvorane ni pomembna in bo eden kljub rušitvi vseeno zidal svoje temelje naprej. V vseh pogledih je bila nova lokacija, ki je zadnjih nekaj dogodkov presenetila z odličnim zvokom, dobro kuliso ter izjemnim obiskom (govora je o nastopu Arkone in Marax konec avgusta), prava odločitev. Vsi ti dejavniki so me že pred prihodom na prizorišče navdajali z optimizmom, ključen pa je bil seveda izbor nastopajočih, ki je bil tak:

17.30 vrata
18.00–18.30 Marjetice
18.50–19.30 Teufel
19.50–20.30 Nubivagant
20.50–21.50 Vulvathrone
22.10–23.10 Srd
23.30–00.00 Pyra

Marjetice na Brutal Janez Festu 2024
Prihod pred MC je že pokazal prve zametke dobrega metalsko obarvanega večera, saj se je že ob relativno zgodnji uri začela zbirati masa črnine, ki je nestrpno čakala na zdaj že dobro poznani signal sirene. Tokratna častna otvoritev Brutal Janez Festa je pripadala mladim Prekmurcem z zelo zanimivim imenom. Marjetice si vsak predstavlja nekoliko drugače, a ravno v tem je čar mladcev, ki prisegajo na thrash metal s primesmi death metala, sam pa si tudi upam trditi, da njihovi prsti posegajo tudi po dobrih starih crossover veljakih iz poznih 90-ih. Thrash riffaže so tako zabobnele po dvorani MC-ja, publika se je kar hitro odzvala krikom pevca in že se je začel prvi razvrat večera. Sicer v manjši obliki, a ravno to je čar uvodnega nastopa. Marjetice so to odlično izkoristile in s pravo energijo publiki pokazale, da bo današnji večer prav nekaj posebnega. Zanimivo, kako me je glasba banda tokrat popeljala v že prej omenjene čase 90-ih, to seveda v zelo pozitivnem smislu, saj so fantje kljub mladosti pokazali dobro uigranost in nalezljive melodije, catchy pasaže ter thrash metal agresija so razgreli mladino pred odrom in v pogumno razgibavanje vratnih mišic prisilile tudi starešine med zbranimi v dvorani. Pet komadov v dobrih 30 minutah je bilo dovolj, da je bila otvoritev letošnje edicije festivala več kot uspešna, in zadnji komad Smrt ni nakazal konca, temveč odprl vrata v že prej omenjeni nepozabni metalski večer. (Žiga)

Setlista Marjetice: 6', Temptations, It Runs Deep, Colony, Smrt.

Teufel na Brutal Janez Festu 2024
Brutalni Janez je že od samih začetkov podvržen odpovedim, ki pestijo organizatorje ter lomijo red in disciplino festivalskega dogajanja. Tudi letos se tej anomaliji ni bilo moč izogniti. Svoj nastop so najprej odpovedali velenjski Kholn, tik pred zdajci pa še Armaroth, ki jim Brutal Janez Fest nikakor ni naklonjen. Da bi se končno znebili tega prekletstva, so se organizatorji odločili za obred, ki bo zlomil verige, napeljane okrog vratu festivala. In kdo je primernejši za to nalogo, če ne kar sam hudič, tokrat v podobi skupine Teufel. Po predhodnih pričevanjih z nedavnega Mrtvaškega plesa sem nekako že poznal zgodbo dogajanja, drugi obiskovalci pa so bili ob uvodnih stihih zelo presenečeni nad dogajanjem na odru. Teufel je ambientalni dark synth projekt, ki prisega na minimalistični pristop, zvočno kuliso, ki daje mistični odsev glasbi, ki jo nadgradi pridigarski vokal masterminda projekta Etienna von Chellerija. Črna maša v pravem pomenu besede. Če ste ljubitelj ambientalnih stvaritev s temačnim pridihom, vam bo Teufel sedel na dušo in vam jo kar hitro ukradel ter zapeljal v globine pekla. Sam sem se kar hitro našel v glasbi, ki me je tokrat odpeljala še desetletje dlje v preteklost kot Marjetice. Z zaprtimi očmi sem prisluhnil zvokom z odra ter si v misli priklical slike in podobe horror klasik iz poznih 70-ih. Ker pa glasba Teufel nikakor ni preprosta in je za to potrebno pravo razpoloženje, se je temu primerno odzvala tudi publika in zaprepadeno prisostvovala črni maši ali pa v strahu pred pogubo zbežala iz »globin pekla« dvorane. Vsekakor zanimivo glasbeno doživetje, ki bi ga Teufel z bolj dodelano vizualno odrsko prezenco še bolj nadgradil. Pustimo se presenetiti. (Žiga)

Nubivagant na Brutal Janez Festu 2024
Človek bi pomislil, da se dan, preživet pod žgočim soncem v družbi Pike Nogavičke, Čukov in Romane Krajnčan ne more končati še bolje. Kako zelo se lahko človek moti! Ko se je popoldan prevesil v večer, sem družinske člane na poti domov poslal na praktično raziskovalno nalogo z naslovom »Ali javni avtobusni promet v Sloveniji res ne funkcionira?«, sam pa sem se v udobju osebnega avtomobila odpravil v Maribor na Brutal Janez Fest. Prispel sem ravno pravi čas, da sem glede na novo časovnico in po – na žalost – odpovedi skupine Armaroth ulovil nastop italijanskega multiinštrumentalista, v glasbenem projektu Nubivagant znanega pod imenom Omega, ki ga je na odru spremljal bobnar skupine Pyra. Oba sta bila ves koncert odeta v črne kapuce. Malo netipično za black metal Omega v vseh skladbah uporablja skoraj izključno čist oziroma clean vokal. Pomislil sem, da bo ob takem vokalu pri samo dveh inštrumentih na odru zvoku gotovo nekaj manjkalo. Ampak vokal s precejšnjim reverbom skupaj s kitaro je atmosferičnemu vzdušju dodal edinstveno poln in barvno bogat prizvok. Nastop je bil blackmetalsko statičen, na trenutke melanholični odtenki glasbe pa so poslušalce kaj hitro odnesli v drug miselni prostor. Nubivagant je tik pred izdajo novega albuma z naslovom The Blame Dagger, Omega pa je za sobotni večer poleg skladbe Darkness Upon the Face of the Deep s prihajajočega albuma pripravil malo manj kot enourni sprehod skozi glasbo prvih dveh albumov. (Tomaž)

Setlista Nubivagant: Into Eternal Night, The Mask and the Devil, Wonders of the Invisible World, Darkness Upon the Face of the Deep, Clothed With The Sun, The Plague of Flesh.

Vulvathrone na Brutal Janez Festu 2024
Verjetno se bom pri naslednjem bandu ponavljal kot stara lajna, saj so Vulvathrone že redni gostje, tako v naših reportažah kot seveda kot hišni band na Brutal Janez Festu. In prav je tako, saj je zdaj že tradicionalno, da se pri nastopih Vulvičev nikoli ne ve, kaj se bo zgodilo in kako se bo zadeva končala. Da vam osvežim spomin, se je lansko leto ravno med nastopom Prekmurcev zgodila zaroka, ki bo kmalu doživela epilog s poroko. Če ste bili lansko leto prisotni in menite, da ste videli vse, se zagotovo motite. Vulvathrone prisegajo na znane ritme in grobe riffaže z militantnimi bobnarskimi vložki ter vokalno spremljavo v najrazličnejših oblikah. Da pa gre pri vsem tem še za vsemogoče spolne perverzije, pa mi tega tako ali tako ni treba omenjati. Kakor koli že, Vulvathrone so nastop začeli kakopak udarno in v trenutku v presenetljivo polni dvorani dosegli že prvi mosh, ki so mu sledili crowdsurferji in vsesplošni razvrat. Bandu je ta energija vidno prijala, saj je kljub vročini oddelal več kot odličen nastop. No, da pa to ni bil le klasičen nastop Vulvathrone s tem in onim humorističnim vložkom, pa priča dejstvo, da so bili pohodi vokalista med publiko iz minute v minuto drznejši in so med enim moshem del publike popeljali celo na obhod po MC-ju. Seveda je na eni točki nastopa tudi Herman začutil potrebo po pijači in se meni nič, tebi nič sprehodil do šanka ter si privoščil kapljico žganja. Saj to ni nič takega, menite, a če vam povem, da je pri vsem tem podvigu igral kitaro, pa je stvar že bolj zanimiva. Da bo mera polna, je band ob zadnjem komadu The Cult of Vulva na oder speljal del moške publike, da bi z bandom odigral to zadnjo vižo. Seveda Herman s tem ni bil zadovoljen, saj si je po masi testosterona želel ženske družbe in se hudomušno podal pod oder, kjer se je le našla junakinja, ki pa ni pričakovala sledečega. Takoj po začetku komada je v dvorano pridrvel »neznani« nepridiprav in nedolžno dekle začel s trakom lepiti skupaj s Hermanom. Poteza, ki je v dvorani požela bučen aplavz in izjemno zadovoljstvo, kjer se je še pred zaključkom pod odrom znašel tudi bobnar Škrlec in prepustil prestol za bobni Galu iz Smrt. Dekle je po mojih informacijah pripetljaj preživelo, ali bodo ostale travme, pa za zdaj še ni znano. Hišni band je nalogo tudi tokrat opravil z odliko. P. S.: Herman, kdaj bo nova plata??? (Žiga)

Setlista Vulvathrone: Intro, The Allure of Domination, Cum-Socket, Rise & Shine, Metaphysics of Torture, Ass Destroyer 69, Bitch Suck My Tich!!!, Reduced to a Sexual Object, Toilet Slut, Vulvathrone, Porn, Porn, Porn, Whoreification, The Cult of Vulva.

Srd na Brutal Janez Festu 2024
Po Vulvathrone je bilo telo sito, treba pa je bilo seveda nahraniti še dušo. Sledil je še en vrhunec večera – nastop skupine Srd. Pod odrom je bilo v začetku opaziti nekaj presenečenih pogledov, ko se je s kitaro na odru (kasneje smo izvedeli, da kot dnevna zamenjava) pojavil Gašper iz Gliste. Ampak kot se je izkazalo med nastopom, se je Gašper odlično ujel z ostalimi člani in vidno užival na odru. Uživali pa smo tudi pod odrom. Glasbeniki so v primerjavi s koncertom pred dobrim tednom (Mrtvaški ples II) tokrat začeli z uglasbitvijo pesmi Soči Simona Gregorčiča in takoj napolnili dvorano. Soči se je po koncu prelila v Kupo trpljenja, še eno skladbo s prvega albuma Srd. Da bi zadostili vsem apetitom, so nato skočili na zadnji album in odigrali dva hita – vragvmesiton in Mrtvaški ples, sledili pa sta še dve skladbi z drugega albuma – Ognja prerok in Sreča na vrvici. Kljub vročini v dvorani so nastop spet izpeljali vrhunsko. Zdelo se mi je celo, da je Goran malce bolj kot po navadi koketiral s publiko ter jo spodbujal z gestami in vzkliki, kot so »Kje so roke?!«, »Marburg!« ter »Naredite mi to deželo spet krvavo!«. Po 45 minutah so z Božjo kaznijo nastop zaključili in iz publike so se pričeli vzkliki »Še naprej, še naprej!« (po mojem skromnem mnenju to resno konkurira vzklikom »Re-pe-te, re-pe-te!«). Kljub temu skupine žal ni bilo nazaj na oder. Mogoče zato, da se ne nasitimo in da ostanemo lačni njihove glasbe? Med poslušanjem Srd me vedno znova preleti misel, kako dobro se Goranov vokal in slovenski jezik uležeta na njihovo glasbo. Malo parafraziran reklamni slogan, ki se ga verjetno spomnijo starejši bralci, bi se lahko glasil tudi: »Slovenski jezik je lep. Skrbimo, da tak tudi ostane.« Skupini Srd to vsekakor uspeva, lahko smo jim hvaležni. (Tomaž)

Setlista Srd: Soči, Kupa trpljenja, vragvmesiton, Mrtvaški ples, Ognja prerok, Sreča na vrvici, Kaštiga.

Pyra na Brutal Janez Festu 2024
Za konec so se nam predstavili še italijanski black metalci Pyra. Poleg bobnarja in najnovejšega kitarista-vokalista je v skupini še kitaristka, ki je – če se ne motim – na odru današnjega večera edina predstavljala nežnejši spol. Da je lučkar zelo pomemben del organizacije, smo lahko videli pred začetkom. Od kitaristke je namreč dobil striktna navodila, naj med njihovim nastopom uporablja samo oranžne in rdeče luči. Kljub sireni, ki je naznanila začetek nastopa, ob začetku v dvorani ni bilo prav veliko ljudi. No, resnici na ljubo so zvoki udarnejšega black metala na prizorišče hitro spet začeli privabljati obiskovalce. Poznalo se je, da je bil večer do tega trenutka že kar fizično naporen, tako da je kar precej ljubiteljev glasbe obsedelo na privzdignjenem delu v zadnjem delu dvorane. Poudarek nastopa skupine Pyra je bil na letos izdanem albumu z naslovom Those Who Dwell in the Fire, s katerega so odigrali štiri skladbe. Če sem prav ujel, so vmes odigrali še Barren Earth Dug s samonaslovljenega EP-ja, najhitrejšo skladbo v njihovem tokratnem repertoarju. Tisti obiskovalci, ki so zdržali do konca večera, so jim po nastopu z glasnim aplavzom dali vedeti, da so bili prava izbira za sklepno dejanje večera. (Tomaž)

Setlista Pyra: Cacus, Barren Earth Dug, Palingenesis, Summit of Existence, Funeral Pyre.

Brutal Janez Fest, čeravno v okrnjeni obliki, je bil tudi letos izjemen uspeh, saj je presegel vsa pričakovanja. Še enkrat hvala organizatorjem, ki se trudijo, da scena tudi v Mariboru lahko zaužije festivalsko vzdušje in se naužije ekstremnega metala z vseh koncev in krajev. In kot je v samem začetku nakazal citat letošnje edicije festivala, bo en rušil … vse pred sabo, drugi pa gradil … gradil festival, ki je že zdaj v odlični kondiciji in je vsako leto le še boljši. Še na mnoga leta, se vidimo naslednjič! (Žiga)