V sklopu evropske turneje so se v torek, 8. aprila 2025, v Ljubljani ustavili nemški post black metalci Downfall Of Gaia, družbo pa jim je delala domača zasedba Jolted. Nemci še vedno promovirajo svoj aktualni, a zdaj že nekaj let star album Silhouettes of Disgust, ki je izšel prek založbe Metal Blade, na koncertu pa smo imeli priložnost slišati kar širok prerez njihove dokaj obsežne diskografije, ki od leta 2008, ko so nastali, obsega šest albumov.

Gromka je odprla vrata okrog 21. ure, kakšnih 15 minut pozneje pa je oder zasedla domača zasedba Jolted. Leta 2023 jih je Radio Študent gostil v sklopu svojega Klubskega maratona, pri čemer je Jolted (takrat so bili še trio) označil kot: »Jolted je ljubljanski tris vokala, basa in bobnov, ki s sunkovitimi riffi navigira med žanri sludgea, noisea in hardcora. Vnema ušesa, trese drobovja in sproža neusmiljen kaotični vrtinec surove energije in zvočnega pekla, ki raztrešči misli in pritiska ob rob neizprosne glasbene izkušnje.« Vse drži, s to izjemo, da so zdaj kvartet.

Skupina, ki z zasedbo Downfall of Gaia nima veliko skupnega, se je izkazala za več kot primerno za otvoritev tega koncerta. Tako kot nekaj let nazaj, ko so Gromko v istem večeru skupaj tresli The Canyon Observer in Imperial Triumphant, smo tudi sedaj dobili kombinacijo, zaradi katere bo ta večer marsikomu ostal v večnem spominu. Preden so Jolted udarili s silo, ki jo lahko enačimo s tisto, ki jo je verjetno sprostil asteroid ali komet, ki je pred 65 milijoni let povzročil zaton dinozavrov, smo vedeli, da se kuha nekaj prejebenega. V središču odra je stal minimalističen bobnarski set, ki so ga kronale precej velike činele. Ko vidiš činele teh velikosti, se spomniš internetnih komentarjev, ki so obogatili YouTube posnetek, na katerem Thomas Haake, bobnar pri Meshuggah, razlaga, da uporablja velike činele, pri čemer so se ljudje zaradi močnega zvoka začeli šaliti, da Thomas Haake namesto činel kasneje uporablja kar cele galaksije. Ker so pač dovolj velike za Meshuggah. Sklep? Bobni bodo glasni. Ob setu bobnov sta stali dve ploščadi, t. i. »pedal boarda«. Ko vidiš to morje efektov, veš, da bo strunarska sekcija zlahka parirala bobnarskemu topniškemu napadu. Tudi pozicija kitarista in basista, ki gledata v bobnarja, medtem ko kažeta hrbet publiki, ne napoveduje literarnega večera. Potem pa je tu še zadnji opozorilni znak – vokalist pod odrom prav tako kaže hrbet publiki, gleda na oder in se malo pozibava. To ni znak, da je mladenič pod vplivom koseške balkonke ali pa da je pred špilom padel kak pirček preveč. To je znak, da bo kmalu spustil hudiča z vajeti.

In BUUUM! Jolted so udarili z vso silo ter pokazali, kako se dela »soundtrack« prihoda masivne črne luknje, ki požira vse pred seboj. V 40 minutah so pokazali, da so za razliko od Downfall of Gaia predvsem glasnejši, a tudi bolj zanimivi, dinamični hrup in kaos, toda tudi brez pozornega poslušanja je razvidno, da je tak izraz natančno načrtovan in do potankosti izpiljen. Band ne komunicira med komadi niti mu tega ni treba – z glasbo pove vse. Člani od začetka do konca bivajo v neki temačni meditaciji, so v transu, publika se odzove mirno, čeprav je takoj videti, da se v telesih prisotnih odvija pravo divjanje energij in čustev. Moshpit je ponotranjen, medtem ko Jolted vodijo poslušalce skozi neverjetne pejsaže zvokov in čustev. Nastop otvoritvenega banda se je prehitro zaključil, a je prav v tem njegova zmaga, njegov čar. Jolted so nas pustili lačne.

To izpostavljam, ker so Downfall of Gaia, čeprav prav tako odlični, bili kar predolgi. In tudi dolgočasni.

A ni vse tako sivo, kot se sprva zdi. Kvartet Downfall of Gaia se zvočno giblje v kraljestvu postblack metala, velikokrat pokima crustu in hardcoru, nato pa se zavrti v diabolični ples s sludgeom in doomom. Kot nekateri že veste in ste to spoznali ob poslušanju njihovih plat, je tovrstna kombinacija, zlasti če je podprta z iskrenim besedilnim in sporočilnim pristopom, popolna zmaga. Res – Downfall of Gaia vedo, kaj delajo in zakaj to počno. Na kvaliteten način sporočajo, da je svet vse prej kot prijeten, le da si za to vzamejo odločno preveč časa. Kvartet je torej zasedel oder in brez vmesnih besedilnih vložkov udaril močno in suvereno. V nasprotju s predskupino so Downfall of Gaia takoj delovali tišji in laže prebavljivi, saj so hrup zamenjale temačne melodije, ki jih crusterji že nekaj časa vlečejo iz klasične skandinavske black metal šole, dvojni kričeči vokalni napad je bil surov in prvinski tudi brez efektov, boben pa je ustvaril baražo predvsem blast beatov ter mestoma dinamičnih in precej bogatih počasnih segmentov.

Njihov velik problem je predvidljivost. Če so Jolted presenečali iz komada v komad, so Downfall of Gaia kmalu pokazali, da nastop ne bo dinamičen po vzoru kakšnega dramskega trikotnika, temveč bo graf dinamike kmalu postal raven, če ne že malodane mrtev. Primer: tam okrog 40. minute nastopa so igrali nek komad, ki bi glede na vse slišano, bil lahko vrhunski zaključek koncerta. No, po tem so odigrali še vsaj dva takšna in momentum je bil zgubljen.

Kljub zapisanemu je koncert tako Downfall of Gaia kot Jolted bil super izkušnja in ponoven dokaz, da ekipi R. A. F. A. L. ter Kvlt Ov Seitan res vesta, koga poklicati in skupaj postaviti na oder.