Spasm / Gutalax / Guineapig

Ko sem zagledal Dejanovo obvestilo, da se išče fotograf za grind core fešto v Trbovljah, nisem kaj dosti pomišljal. Sicer sem na dan dogodka zaradi občega pomanjkanja energije svojo odločitev celo malo obžaloval, ampak ob prihodu na prizorišče zločina so bili penzionistični vzgibi po udobju domačega kavča hitro pozabljeni.

O čem torej teče beseda? V trboveljskem Domu svobode se je minulo soboto po zaslugi organizatorjev Zavoda Peglezn in On Parole Productions mudila karavana pod imenom Gorecrusher tour 2022. Tris grind bandov Gutalax in Spasm iz Češke ter Guineapig iz Italije sem skupaj videl še v predkoronskih časih v ljubljanskem Orto Baru, zato sem vedel, kaj lahko pričakujem, ampak v celoti zares pripravljen na tovrstno doživetje pa človek ne more biti nikoli. Že prvi stik s prizoriščem in zbranim občinstvom, ki je pred dvorano in v preddverju nestrpno čakalo na začetek dogajanja, je dal vedeti, da bodo lajtmotiv večera fekalije. Rolice toaletnega papirja in straniščne ščetke so bile obvezna oprema marsikaterega obiskovalca dogodka. In čeprav je bilo po moji oceni med njimi tudi veliko radovednežev, ki so prišli samo pogledat, kaj se dogaja v domačem kraju, in niso povsem vedeli, česa naj se nadejajo, sobotni večer ni pustil nikogar ravnodušnega.

Prvi so 20 minut po deveti zvečer oder zavzeli zahodni sosedje Guineapig in s svojim nastopom zelo hitro ogreli zbrano publiko pod odrom, ki si je dala duška z rajanjem ob ritmih »grindanja«. Guineapig pa se občinstvu niso posvetili zgolj s svojo glasbo, ampak so med nastopom vzpostavljali tudi verbalno komunikacijo in med drugim preverjali naše znanje italijanskega jezika.

Nekoliko presenetljivo so naslednji na oder prišli Gutalax. No, po časovnici so bili predvideni kot drugi, tako da ni bilo presenečenje s tega vidika, bolj zaradi tega, ker vsaj po moji oceni veljajo za zvezde tega žanra in občinstvo je že zelo zgledno osvojilo rekvizite, ki spremljajo njihove nastope. Nič ni manjkalo, v dvorani je bilo vse: vse od napihljivih figur do nepogrešljive straniščne opreme. Straniščno ščetko nekateri častijo prav po božansko. Med občinstvom je bilo opaziti tudi bele kombinezone ali vsaj imitacijo teh, ki so prav tako zaščitni znak češke četverice na njihovih nastopih. Pevec je med nastopom večkrat omenil, da gre za zadnji koncert turneje in izrazil navdušenje nad slovenskim občinstvom, glede na prizore pod odrom pa je bilo navdušenje nedvomno obojestransko. Kot dokaz prilagam videoposnetek, ki sem ga uspel narediti z galerije v dvorani. Dogajanje pod odrom se je na trenutke preselilo kar na oder sam. Po zaključku nastopa so bila tla dvorane dobesedno prekrita s toaletnim papirjem in prešinilo me je vprašanje, če so to nemara še ostanki enormnih zalog, ki so se v Sloveniji delali spomladi 2020.

Zadnji so se občinstvu predstavili še eni Čehi, in sicer Spasm. No, ne ravno predstavili, saj je bil to tam nekje šesti nastop v Sloveniji. In tako kot njihovi dobri prijatelji Gutalax tudi Spasm niso skoparili z navdušenjem nad slovenskim občinstvom. To je sicer potrebovalo malo več časa, da se je v večjem številu zbralo pod odrom, a to je bilo verjetno posledica potrebe po regeneraciji in hidraciji pred zaključkom večera. Zabavno je bilo opazovati izraze na obrazih obiskovalcev, ki so se s Spasm skoraj zagotovo srečali prvič. Glavna zvezda večera, vokalist Radim, je na oder seveda prišel v svoji standardni uniformi. Oblečen zgolj v boratke, s kurcem na čelu in mojimi kilogrami. V svojem nastopu so se Spasm dotaknili različnih tem, med drugim tudi pedofilije v cerkvenih krogih in življenja pred internetom, ko so vir informacij o spolnosti predstavljale pornografske revije iz sosednje Nemčije s prekomerno poraščenimi akterkami. Na koncu je bilo občinstvo deležno še zahtevanega bisa in grindcore poslastica je bila popolna.

Druženje po koncertu sem preskočil, saj je s popuščanjem adrenalina postajal vse glasnejši tečni upokojenec v meni, ki je zahteval posteljo, zato sem se samo še odpeljal nazaj v Ljubljano in meglo, ki je v Trbovljah očitno nimajo.