»I'm too old for this shit!«

Te nesmrtne besede Rogerja Murtaugha iz Smrtonosnega orožja so mi odmevale v glavi, ko sem se v četrtek po šihtu počil v posteljo, v upanju na spanec do naslednjega jutra in se nenadoma spomnil, da me zvečer čaka še obisk prireditve v bližnjem Orto Baru. Sicer res, da je ta četrtek bil zame skoraj petek, ker sem bil naslednji dan prost, a prost le do te mere, da sem se lahko že dopoldne vkrcal na poln avtobus na poti na Dunaj. Skratka: I'm too old for this shit!

Vseeno sem na prizorišče prispel še pred nastopom prvega banda in po rahlem nesporazumu z varnostnikom na vhodu hitro zavzel prostor pod odrom, na katerem so se tega večera odvijali sila intenzivni prizori. Za kaj torej gre? V četrtek 20. 11. so Dirtys Skunks v Orto Bar pripeljali ansamble, ki meljejo po Evropi na turneji Gorecrusher, trojico pa sestavljajo znana imena, ki so tudi v preteklosti že mlela skupaj. Ob pogledu na časovnico in vrstni red nastopajočih sem za trenutek privzdignil obrvi, a se kmalu spomnil, kako so se dogodki odvijali v Trbovljah, in zaključil, da so rotacije nastopajočih na turneji Gorecrusher očitno ustaljena praksa.

Točno ob 20h so na oder stopili Čehi Spasm. Brez presenečenj. Trio na čelu s karizmatičnim in vizualno izstopajočim vokalistom Radimom je takoj na polno udaril s svojim dekadentnim minimalizmom, ki ga spretno začinijo s ščepcem seksualnosti in romantike. Pod odrom se je že od samega začetka zbrala čisto spodobna količina druščine in tam nekje pri četrtem komadu se je spontano razvil zmerno divji mosh, ki je v nespremenjenem tempu vztrajal vse do konca. Radim je vseskozi komuniciral s publiko in koketiral z dekleti ter podelil tudi kar nekaj življenjskih resnic in nasvetov. Vsem fantom, ki so se tistega večera nadejali (prvega) seksa, je med nagovorom pred komadom Lick your fingers na dušo položil nasvet v izogib neprijetnim in bolečim situacijam: »Always keep your fingers wet.« In gospodična v publiki je ta nasvet pospremila z glasnim vzklikom odobravanja. Druge življenjske resnice smo bili deležni že ob samem izteku njihovega nastopa, ko je prišel čas za komad Masturbation s poudarkom na »no pain, no gain«. Ja, tisti, ki smo v življenju že dali čez lekcijo ali dve, smo lahko ob tem samo odobravajoče prikimali.

Setlista Spasm: The Calm Before Orgasm Storm, Full of Pus, Porn Boogie, We Are Gods of Sex, Ladyboy Party, Lick Your Fingers, Whip of Chubby Goddess, Tranny Pop, Ozolagnia, Miss Piss Junior, Body Conjuring, Suck my dick!, Masturbation + Sound of Libido, Paedophilic Kindergarten Party

Pavza pred nastopom drugega banda je bila ravno dovolj dolga, da sem lahko pri šanku podmazal svoje grlo z brezalkoholno pijačo brez sladkorja, a z ogromno drugih aditivov. Vem, rekli boste, da vase zlivam sranje. Kar je v simboličnem pomenu zelo primerna prispodoba pred nastopom naslednjega banda.

Gutalax sem ujel še med usklajevanjem zadnjih detajlov glede tonskih nastavitev, ko so se po odru sprehajali v civilu in moram priznati, da je to vizualno en povsem drug band. No, po umiku v zaodrje se je iz zvočnikov zaslišal tisti zelo znani intro v obliki »I'm always here« oziroma »I'll be ready«, ki ga častilci dela in lika Davida Hasselhoffa še predobro poznamo. Iz sanjarjenja o Yasmine Bleeth in njenem teku po plaži v počasnem posnetku me je prebudila druga češka zasedba tistega večera in hitro je bilo jasno, kdo so ljubljenci publike pod odrom, ki se je za Gutalax zbrala v opazno večjem številu in skupaj z bandom uprizorila čudovito rajanje. Band je publiko pozval k plesu domala takoj na začetku, veliko prej kot njegovi predhodniki Spasm. Kar me je sprva presenetilo, nekoliko kasneje pa razveselilo, je bila ugotovitev, da je zbrana publika  straniščne rekvizite, ki so skorajda zaščitni znak koncertov Gutalax, tokrat pustila doma. Moje budno oko slabega vida je vsega skupaj naštelo eno rolico toaletnega papirja ter eno straniščno ščetko. Morda se je publika odločila, da se bo tega večera zabavala brez rekvizitov, morda pa je to samo odraz stanja na trgu in dejstva, da so cene izdelkov za vsakdanjo potrošnjo ponorele in človek raje dvakrat premisli, preden zaluča rolico totalnega papirja na oder. No, povsem brez rekvizitov vendarle ni šlo. Bilo je nekaj kostumov in pevec Martin je trio v sestavi Spiderman, Shitmoji in Penis opisal kot ekstremno verzijo Marvelovega filma o super junakih. Prav posebni superjunaki so pogosta tema Gutalaxovih glasbenih stvaritev. Mimogrede, Penis je bila sicer gospodična, oblečena v napihljiv penis, in še enkrat več sem moral tistega večera samo prikimati, ko je Martin njeno pojavo komentiral kot »the most beautiful penis I've ever seen«. Če so že Spasm med svojim nastopom postregli z obilo hudomušnosti, so Gutalax ta element popeljali na naslednjo raven in lastnost, ki jo pri ljudeh (ki jih generalno gledano sicer preziram v dno svoje kot oglje črne duše) najbolj cenim, je ravno sposobnost delanja norca iz samega sebe. In Gutalax so nam dali jasno vedeti, da nekaj ni najbolj v redu z nami, če smo v enem letu kar dvakrat obiskali njihov koncert na istem prizorišču, sploh ker naj bi bil prvi polomija. Izvedel sem tudi, da Staropramen v prevodu pomeni star kurac, da pa je okus nekoliko boljši. Iz njihovega nastopa je zelo jasno razvidno, da Gutalax naravnost uživajo v tem, kar počnejo, in predvsem zelo uživajo v tem, ko publika zelo jasno uživa v njihovem početju. Vse skupaj  je bil en tak »perpetuum frui« plesa, mosha, crowdsurfinga in stagedivanja. Ok, boste rekli, ampak to smo pri Gutalax že neštetokrat videli, kaj pa lahko ponudijo novega? Kaj pa vem, tudi Mia Khalifa se pretežno ponavlja, pa se še vedno vračamo k njej. Pač imajo nek tisti »je ne sais quoi«, ki zabava in te prisili, da srce vsaj za nekaj trenutkov pozabi vse bolečine in tegobe ter poleti daleč stran od ponorelega sveta.

Setlista Gutalax: Anus Nanuk, Nosím místo ponožky kousek svojí předkožky, Poopcorn, Buttman, Šoustání prdele za slunné neděle, Toi Toi Story, Diarrhero, Vaginapocalypse, Fart and Furious, Total Rectal, Darbuján, Shitbusters, Strejda Donald

In za konec še Italijani Guineapig. Bil sem skeptičen. In moje dvome so potrdili tudi zahodni sosedje, ki so kar takoj povedali, da je sila nehvaležno stopiti na oder po Gutalax in da se zelo zanašajo na publiko, da bo dodala svoje. In publika ni razočarala. Sicer se je pod odrom ponovno zbrala v opazno manjšem številu, a očitno še vedno željna zabave in plesa. Da, tudi Guineapig so občinstvo pozvali k plesu, če se lahko zanesem na svoje precej borno znanje italijanskega jezika. Na prvi pogled se Italijani od svojih čeških kolegov precej razlikujejo. Guineapig delujejo bolj … kako naj temu rečem, da ne bom koga užalil … resno. Brez posebnih kostumografskih vložkov, s strogo držo in tisto grdogledo (beri: zajebano) odrsko prezenco. A ta predstava se je kmalu razblinila, saj je njihova komunikacija s publiko vse prej kot to, pogled na njihovo setlisto pa je vzbudil občutek, da gre še za ene zabavljače z bujno domišljijo, ki bodo v svoji predstavi zvesti zvočni kulisi, s katero se najbolje razumejo in se z njo verjetno že dolgo najlaže poistovetijo. Priznam, njihovega nastopa nisem spremljal do konca. Pa to ne zaradi tega, ker bi bili nezanimivi ali dolgočasni. Daleč od tega … It's just … I'm really too old for this shit!

Setlista Guineapig: Ocular Tormentor, Plasmodium, City of the Monkey God, Maruta, Cyclopia, Taxidermia, Project Sunshine, Spine-covered Larva, Rice Blast Fungus, Zatypota, Coccobacilli Shotgun, Epidemic, Mermaid in a Manhole, Terminator Mosquito