Kot sem že zapisal v uvodnem delu, v sklopu Hellsinki Metal Festivala žal ni bilo možno prisostvovati nastopom vseh skupin, a boste v nadaljevanju deležni opisov kar velikega števila nastopov.

Warmen na HMF 2025

Prvi band, ki ga predstavljam v sklopu naše večdelne reportaže, je finske gore list, imenuje pa se Warmen. Gre za band nekdanjega člana zasedbe Children Of Bodom, Janneja Wirmana, in v podobnem slogu kot COB pokončno drži zastavo finsko zvenečega melodičnega death metala, kjer se za prevlado borijo ali pa v boju sodelujejo kitare in klaviature. Večglava zasedba me je popeljala skozi bogato zgodovino skupine, pri čemer so zveneli zelo dobro in suvereno, sploh vokalist, ki ga poznate tudi iz Ensiferum, in četudi morda ta glasba ni nekaj, kar bi si zavrtel v prostem času, moram priznati, da sem ob njenih melodijah kar večkrat pokimal z glavo. Tudi dve priredbi od Children Of Bodom nista bili švoh.

Setlista Warmen: The Driving Force, Night Terrors, The End of the Line, Too Much, Too Late, Band of Brothers, A World of Pain, Hate Me! (Children of Bodom cover), Warmen Are Here for None, In Your Face (Children of Bodom cover), Hell on Four Wheels Somebody's Watching Me (Rockwell cover).

Kanonenfieber na HMF 2025

Drugi oder so medtem v prizorišče prve svetovne vojne spremenili nemški Kanonenfieber, ki ste jih pri nas seveda že videli. Maskiran in uniformiran regiment, katerega melodična blackmetalska glasba, tematsko obarvana s prvo svetovno vojno, seže poslušalcem globoko v srce, je v ozadju oblačnega dne tik pred nevihto, ki je na srečo samo ošinila center Helsinkov, popolnoma navdušil. Glasba je epska, močna in udarna, poleg tega pa je močan faktor teatralnost, saj so Nemci ali znotraj komadov ali med komadi uprizorili teme, o katerih pišejo v svojem opusu. Težko je trditi, da tisti segment, kjer je vojak sedel v brezupu ob robu jarka, ni bil duše dotikajoč, sploh zdaj, ko se zdi, da je ves svet spet na robu gigantskega spopada.

Setlista Kanonenfieber: Grossmachtfantasie, Menschenmühle, Sturmtrupp, Der Füsilier I, Der Maulwurf, Panzerhenker, Ubootsperre, Kampf und Sturm, Z-Vor!, Die Havarie, Verdun, Ausblutungsschlacht.

Candlemass na HMF 2025

Prvi oder so nato zasedli švedski Candlemass, ki letos slavijo 40 let obstoja. Na odru, ki so ga krasili med drugim tudi križi in sveče, so Candlemass predstavljali večinoma starejši material. Člani kvinteta štejejo vsak posebej vsaj šest križev, a se jim to ne pozna. Kitarski dvojec Mappe Björkman/Lars Johansson uspešno obuja riffovsko zapuščino Black Sabbath ipd., kultni basist in idejni vodja zasedbe Leif Edling s svojim res starim basom še bolj poudarja groove in temačnost njihove glasbe, zadaj pa za bobni ritem prekletih diktira Jan Lindh, ki deluje res mladostniško. Resnost drugih članov razbija vokalist Johan Langquist, ki je pel na debitantski plošči Epicus Doomicus Metalicus (zdaj pa je stalni član že okrog šest let) in čigar glas je seveda izjemen, a so vmesni šaljivi vložki več kot dobrodošli. Vrhunec je bil že začetek s pesmijo Bewitched, vsekakor pa ni zaključka Candlemass brez enega in edinega kosa žalosti, ki se mu reče Solitude.

Setlista Candlemass: Marche Funebre (intro), Bewitched, Dark Are the Veils of Death, Mirror Mirror, Under the Oak, Sweet Evil Sun, Dark Reflections, Crystal Ball, The Well of Souls, Solitude.

Forbidden na festivalu Hellsinki Metal Festival

Drugi oder je nato gostil Forbidden, kultne ameriške Bay Area thrasherje, ki se v zdaj utrjeni postavi Craig Locicero (kitara), Matt Camacho (bas), Chris Kontos (bobni, ex-Machine Head), Daniel Mongrain (kitara, še vedno Voivod) in Norman Skinner (vokalist, ki ga z razlogom kličejo »Russ Jr.«) podijo po Evropi in slavijo 35 let thrashanja. Za razliko od lanskega leta so se letos malce bolj osredotočili tudi na album Twisted Into Form, dražijo pa nas tudi z novim materialom, ki – če je verjeti pesmi Divided by Zero – res obeta. Forbidden so bili energični, zabavni in odlični, stvari so bile vrhunsko odigrane, zlasti ko sta bila v ospredju Locicero in Mongrain. Tudi Skinner je zvenel odlično, zanimiva pa je bila pirotehnika, ki je na tako nizkem odru (drugi oder je velik, a še vedno manjši od prvega) in tako blizu gledalcem krepila peklensko ozračje.

Setlista Forbidden: Parting of the Ways (intro), Infinite, Out of Body (Out of Mind), March into Fire, Twisted into Form, Forbidden Evil, Divided by Zero, Step by Step, Tossed Away, Through Eyes of Glass, Chalice of Blood.

Dismember na HMF 2025

Prvi oder so zasedli Dismember, ki so v uri in 15 minut še enkrat utrdili status legend švedskega death metala. Matti Kärki in ekipa so nas popeljali skozi najboljše hite kultne prve plošče Like an Ever Flowing Stream, seveda pa smo slišali tudi stvaritve z drugih albumov. Kvintet je bil tudi v zelo dobri formi, le vsake toliko časa pa se je z utrujenostjo malce boril bobnar Fred Etsby, ki pa še vedno odigra stvar tako dobro, da je »wow!«. Zanimivo je bilo poslušati Kärkijevo povezovanje programa v finščini (na Finskem je poleg finščine uradni jezik tudi švedščina, ko smo že pri tem), a to ni bilo moteče. Velik plus in salve smeha pa je požela na kitarski ojačevalec z izolir trakom prilepljena banana, kar si verjetno lahko interpretiramo kot to, da je vse, kar na strunah drgne David Blomqvist, umetnost. Po videnem in slišanem si ne bi drznil trditi drugače!

Setlista Dismember: Pieces, Soon to be Dead, Casket Garden, Tragedy of the Faithful, Dismembered, Skinfather, Collection by Blood, Of Fire, On Frozen Fields, In Death's Sleep, Fleshless, Skin Her Alive, Dreaming in Red, Override of the Overture, Life – Another Shape of Sorrow.

Fear Factory na HMF 2025

Na drugem odru so se medtem za proslavo 30. obletnice kultne plošče Demanufacture pripravili kultni industrialni metalci Fear Factory, katerih še edini originalni član je kitarist Dino Cazares. A to ni pomembno, saj ima ob sebi precej naoljene dele mašine, ki obljubljajo ter ponujajo moč in kvaliteto skupaj s Cazaresom: na vokalu je Italijan Milo Silvestro, ki je mogoče kakšno leto starejši od omenjenega albuma, a zveni v nulo natančno kot znameniti Burton C. Bell. Prav zaradi njega je tole bil eden najboljših špilov FF, kar sem jih videl. Kako poje človek, mamma mia! Basist je na turneji namesto Tonyja Camposa, ki se je v tem času po odrih podil s Static X, Ricky Bonazza, za bobni pa se je že zdavnaj uveljavil manijak iz Havok, Pete Webber. Zveneli so vrhunsko, ljudem se je mešalo, poleg Demanufacture pa so z nekaj pesmimi obiskali še albuma Obsolete in Digimortal.

Setlista Fear Factory: Terminator 2 Theme (intro), Demanufacture, Self Bias Resistor, Zero Signal, Replica, New Breed, Dog Day Sunrise (Head of David cover), Body Hammer, Flashpoint, H-K (Hunter-Killer), Pisschrist, A Therapy for Pain, What Will Become?, Shock, Edgecrusher, Linchpin.

GosT na festivalu Hellsinki Metal Festival

Fear Factory so bili zadnji band na drugem odru, a preden se podamo v predstavitev glavnega imena prvega dne festivala, torej zasedbe King Diamond, ustvarimo suspenz s prehodom na tretji oder. Tam mi je  uspelo na kratko videti industrialno oziroma celo synthwavovsko zveneče Američane GosT, ki so žal pred maloštevilno publiko, a v prav klavstrofobični atmosferi, predstavljali svoje rušilne pesmi.

Setlista GosT: Possessor, Garruth, Maleficarum, Widow Song, Behemoth, Leviathan, Obituary, Coven, Shiloh’s Lament, Digital Death, Prophecy.

Decapitated na HMF 2025

Za njimi sem si še ogledal poljske tehničarje Decapitated, katerih vodja, kitarist Vogg, skače po Evropi malce z njimi, malce pa z Machine Head. Od kod mu toliko energije? Energičen pa ni le on – tudi bobnar James Stewart bestialno predstavlja tako aktualni material s plošče Cancer Culture kot klasične hite, glave prisotnih pa je sploh odpihnilo odprtje seta z neverjetnim komadom A Poem About an Old Prison Man. Veliko navdušenje je požel tudi novi vokalist Eemeli Bodde, mladenič finskega rodu, ki bolj kot na nekdanjega vokalista Rafala vleče na Covana, ki je od tragične nesreče leta 2007 nezmožen nastopanja.

Setlista Decapitated: Intro, A Poem About an Old Prison Man, Just a Cigarette, Earth Scar, The Blasphemous Psalm to the Dummy God Creation, Last Supper, Names, Spheres of Madness, Cancer Culture, 404, Kill the Cult, Suicidal Space Programme, Iconoclast.

King Diamond na HMF 2025

Zdaj pa je čas, da se posvetim največjemu imenu HMF-ja, to je King Diamond. Kim Bendix Petersen oziroma King Diamond je vokalist kultnih Mercyful Fate in seveda po sebi imenovanega banda, ki tudi pri 69 letih metalske mladosti najde več kot dovolj energije za ustvarjanje z obema skupinama. Poleg njega so v zasedbi bobnar Matt Thompson, kitarist je tudi iz Mercyful Fate, in sicer Mike Wead, medtem ko je seveda z njim že od samega začetka tudi kitarist Andy LaRoque, basist je Pontus Egberg, kot gostja pa je nastopala pevka in klaviaturistka, ki nastopa z umetniškim imenom Hel Pyre in jo poznate kot basistko zasedbe Nervosa.

Oder je bil urejen teatralno, fotografij pa nam žal ni uspelo narediti, kajti niso dovolili fotografiranja (fotografom, ki bi s svojo opremo to hoteli storiti iz publike, pa so varnostniki brez pomisleka jemali akreditacije, kar je bilo precej neobičajno). No, na odru je bilo torej ogromno stopnišče, in če je bil recimo na Metaldays leta 2013 oder ena velika cerkev, je zdaj deloval kot psihiatrična bolnišnica, kar napoveduje album St. Lucifer's Hospital, ki še ni končan. Začuda so z omenjene plošče igrali le dva singla, levji delež pa je bil na albumih Fatal Portrait in Abigail. Band je zvenel vrhunsko, šov je bil še boljši, sploh vsa čast igralki, ki poleg Kinga uprizarja različne like na odru. King je dogajanje malce popestril s precej mračnimi šalami, ki pa se zaradi občasnega šepetanja niso najbolje slišale. Vsekakor pa je bil vsak, ki je stal pred odrom, hipnotiziran. Publika HMF-ja je bila kot eno, ne sicer tako energična, da bi norela na polno, a je pela vsak verz in na moje veselje marsikdo ni skušal imitirati Kingovega falseta. Za magičnost celotne izkušnje pa je poskrbela tudi polna luna, ki je krasila obzorje nasproti odru.

Setlista King Diamond: Funeral (intro), Arrival, A Mansion in Darkness, Halloween, Voodoo, »Them« (intro), Spider Lilly, Two Little Girls (intro), Sleepless Nights, Out from the Asylum (intro), Welcome Home, The Invisible Guests, The Candle, Masquerade of Madness, Eye of the Witch, Burn. Bis: Abigail, Insanity (outro).