Drugi dan Hellsinki Metal Festivala (v nadaljevanju HMF) sta zaznamovala sončno, skorajda že poletno vreme s temperaturo okrog 22 stopinj ter veter, ki je proti zunanjima odroma nosil vonj po roštilju oziroma kuhanju iz šotorov, ki so ponujali prehrano.

Napalm Death na HMF 2025
Sobota je bila lep dan za grind, zato mi je uspelo ujeti nastop britanskih grind legend, Napalm Death. Ti so v lepem popoldanskem terminu še bolj zagreli od prejšnjega dne rahlo mačkasto, a vseeno precej zainteresirano ekipo poslušalcev, ki so večkrat pozitivno zastrigli z ušesi ob družbeno kritičnih napovednikih vokalista Barneyja Greenwaya. Kvartetu seveda kljub starosti ne manjka energije in prav tako ne izgublja časa – spet so nam pokazali presek svoje izjemno obsežne diskografije, celo dvakrat pa so zaigrali svetovno znani najkrajši grind hit vseh časov, You Suffer.

Setlista Napalm Death: Multinational Corporations, Part II, Silence is Deafening, Smash a Single Digit, Resentment Always Simmers, Amoral, Retreat to Nowhere, You Suffer, Suffer the Children, On the Brink of Extinction, Backlash Just Because, Cold Forgiveness, Scum, Nazi Punks Fuck Off (Dead Kennedys cover), You Suffer, Siege of Power.

Enslaved na HMF 2025
Na drugem odru so nato nastopili s sončno svetlobo blagoslovljeni Enslaved, ki so takoj priznali, da Napalm Death ni band, za katerim se zlahka nadaljuje z metaliziranjem. A kmalu smo videli in slišali, da Enslaved, ki so od 1991 tudi že svetovno znana ekstremno metalska entiteta, s svojo glasbo, ki je v soboto nihala predvsem v progresivnih vodah, niso pa niti pozabili na svoje vikinške black metal korenine, ne bodo imeli težav nadaljevati koncert. Tako kot Napalm Death so tudi Enslaved intenzivni, a na drugačen način. Kljub občasnim težavam z bas kitaro, kar vseeno ni niti najmanj zmotilo basista/vokalista Grutleja Kjellsona, so set izpeljali odlično. Sploh pa je več kot občudovanja vreden celoten kolektiv glasbenikov, v mojih očeh sploh bobnar, ki ob kompleksnem igranju še večino časa poje in to, seveda, zelo lepo.

Setlista Enslaved: Ethica Odini, Homebound, Kingdom, Forest Dweller, Heimdal, Jotunblod, Havenless, Isa, Allfǫðr Oðinn.

Sigh na HMF 2025
Pot me je nato vodila v notranjo halo, kjer so oder zasedli japonski avantgardneži Sigh. Mirai Kawashima in ekipa že 35 let presenečajo in navdušujejo s svojo vizijo ekstremnega metala, na odru HMF-ja pa so poudarek dali predvsem na novo posneti album I Saw the World's End – Hangman's Hymn MMXXV. Nastop je bil intenziven in teatralno obarvan, navdušila pa sta tudi otroka Kawashime in njegove žene, Dr. Mikannibal, ki je tudi drugi center dogajanja na odru – mladiča sta namreč v blackmetalski opravi ali igrala zelo majhen boben ter pihala ali pa nenavadno plesala, kar je zadevo naredilo samo še bolj srhljivo. Glasba je bila izjemno interesantna in Sigh so band, ki ga je definitivno treba preveriti, če ga še niste.

Setlista Sigh: Corpsecry – Angelfall, The Transfiguration Fear, Mayonaka No Kaii, Satsui – Geshi no Ato, In Devil’s Arms, A Victory of Dakini, The Soul Grave, Introitus-Kyrie, Me-Devil.

Landmvrks na HMF 2025
V drugi polovici nastopa Japoncev sem hitel ven, da bi ujel francosko metalcore senzacijo Landmvrks, kar se prebere kot [lêndmárks]. Ti so na sceni prisotni že od leta 2014, izdali so tudi štiri studijske albume, a sem se zavedel njihovega obstoja tik pred HMF-jem, ko sem ujel »stream« njihovega nastopa iz Wackna. Glasbeno izjemno talentirani, tehnično podkovani in razgibani, z vokalistom, ki obvlada vse živo, so predstavili predvsem srce parajoče osebno izpovedne pesmi najnovejšega albuma Darkest Place I've Ever Been in predhodnika Lost in the Waves, pri čemer je bil vrhunec nastopa, po mojem mnenju, akustični uvod v pesem Suffocate. Res bi si zaslužili večjo publiko pred odrom, je pa vsaj ta bila res živahna.

Setlista Landmvrks: Creature, Death, Blistering, A Line in the Dust, Visage, Sulfur, Sombre 16, Say No Word, Scars, Suffocate, Lost in a Wave, Rainfall, Blood Red, Self-Made Black Hole.

Michael Schenker na HMF 2025
Na festivalu HMF so v preteklih letih že nastopili Helloween, Hammerfall, Blind Guardian ipd. Letos so bolj heavy metalsko zastavo ponosno dvigovali Michael Schenker (MSG, ex-UFO, ex-Scorpions) in njegova ekipa starostnikov (z mladim pevcem Erikom Grönwallom, ki je med drugim pel tudi pri Skid Row in po tem nastopu mi je jasno, zakaj), ki so sobotni set posvetili 50. obletnici Schenkerjevega udejstvovanja v UFO, tako da so igrali samo pesmi dotične skupine. Možakar, ki je populariziral igranje Gibson V-kitare, je kljub lepim številom let vrhunski kitarist, vsi okrog njega pa prav tako žgejo na polno, sploh kitarist/klaviaturist Steve Mann. Nastop je bil udaren, energičen, vrhunec je seveda bila Doctor Doctor, pesem, ki jo mnogi verjetno poznate tudi kot komad, ki naznani pričetek koncerta Iron Maiden.

Setlista Michaela Schenkerja: Natural Thing, Only You Can Rock Me, Doctor Doctor, Mother Mary, This Kid's, Lights Out, Love to Love, Let It Roll, Rock Bottom, Shoot Shoot.

Cult of Luna na HMF 2025
Proti koncu nastopa Michaela Schenkerja sem se napotil v halo št. 3, kjer so oder že zasedli švedski težkokategorniki Cult Of Luna. Band, ki ga res moraš doživeti v živo, je napadel z vso močjo decibelov in navdušil prisotne s svojimi težkimi riffi, nečloveškimi vokali, dvojnim bobnarskim napadom in »light showom«, zaradi katerega je verjetno marsikdo dobil epilepsijo. Ker pa so precej zamujali z nastopom, sem si res ogledal le kak komad ali dva, a vseeno dovolj, da vem, da gre za band, ki ga morate doživeti.

Setlista Cult Of Luna: Cold Burn, In The Shadow Of Your Shadow, I: The Weapon, Ghost Trail, Owlwood, Disharmonia, In Awe Of.

Hatebreed na HMF 2025
Glavni oder št. 1 so medtem ogrevali ameriški metalizirani hardcorovci Hatebreed, ki so se po mnogih letih vrnili v Evropo. Verjetno direktno z letališča so Jamey Jasta in ekipa napadli z odlično setlisto in super povezovalnimi govori, vrhunec pa sta bili  gotovo dve ogromni napihnjeni krogli, ki sta se kotalili po publiki in je na njih pisalo »Ball of Death«. Predstavili so tudi nov komad, vokalist Jasta pa je povezoval zadevo s super zajebancijo (»Čas je, da se starejši predstavniki publike vrnete iz moshpit penzije, mlajši pa pri tem pazite, da jih ne poškodujete! Kajti starejše je treba spoštovati!« ipd.), le postava banda je bila malce spremenjena: kitarista W. Lozinaka, ki okreva po operaciji, je nadomestil kitarist zasedbe Shadows Fall Matthew Backhand, na basu pa je po novem nastopal Karl Schwartz iz First Blood. Gotovo pa so Hatebreed poskrbeli za enega najbolj energičnih nastopov festivala!

Setlista Hatebreed: I Will Be Heard, A Call for Blood, Make the Demons Obey, Tear It Down, This Is Now, To the Threshold, As Diehard as They Come, Perseverance, Smash Your Enemies, Empty Promises, Hollow Ground, Last Breath, Live for This, Proven, Honor Never Dies, Before Dishonor, In Ashes They Shall Reap, Driven by Suffering, Serve Your Masters, Looking Down the Barrel of Today, Destroy Everything.

Marduk na HMF 2025
Za Hatebreed so drugi oder zasedli Švedi Marduk, ki so z malce nenavadno izbiro prvega komada (srednjetempovsko obarvani Werwolf) začeli svoj ekstremen, a dokaj klinično dolgočasen nastop. Ne razumite me narobe – kvartet obvlada svoj posel do obisti, a nekako so obsijani z zahajajočim soncem na statično, čeprav precej mentalno prisotno publiko, delovali kot nič kaj posebnega. Kljub temu so dobro predstavili trenutni album Memento Mori, spomnili pa so nas tudi na starejše hite, sploh s prvih dveh plošč, nikoli pa se ne bom pritožil nad dejstvom, da igrajo komad With Satan and Victorious Weapons.

Setlista Marduk: Werwolf, Steel Inferno, Shovel Beats Sceptre, Slay the Nazarene, Marching Bones, The Sun Has Failed, With Satan and Victorious Weapons, Those of the Unlight, Christraping Black Metal, The Levelling Dust, The Blond Beast, The Black …, Wolves /Panzer Division Marduk, Blutrache.

Me And That Man na HMF 2025
Proti koncu Marduk sem se preselil v notranjost in pogledal Me And That Man, mračen country blues, ki ga vodi Nergal iz Behemoth. Igrali so dobro in razgibano, zanimivo je opazovati, kako se Nergal znajde v vlogi zgolj spremljevalnega kitarista, veseli me, da sem slišal My Church Is Black. Dober blues, ravno prav mračen in poskočen, da sem nekako težko našel moč iti stran od njih. A razlog za to je bilo ime Venom.

Setlista Me And That Man: Run With the Devil, My Church is Black, Nightride, On the Road, Get Outta This Place, Surrender, A Song Without Name (New song), Burning Churches (with Mat McNerney), White Faces (Roky Erickson and the Aliens cover), Got Your Tongue, Losing My Blues, Paranoid (Black Sabbath cover), Coming Home, Blues & Cocaine.

Venom na HMF 2025
Venom, kultna metal entiteta, ki jo vodi Cronos (ne mešati z Venom Inc., ki smo jih v Sloveniji videli dvakrat in v katerih sta igrala originalna Venom člana, Mantas in Abbadon), je žal imela najslabši zvok festivala, četudi je trajalo kar nekaj časa, da so ga uredili. Pa še takrat je kitara zvenela res tenko in pretiho, bas čudno plenkasto, Cronosovega dretja pa se ni preveč slišalo. A to so očitno bile težave, ki smo jih opazili zgolj nekateri v publiki. Cronos, Rage in Dante so na odru močno in s Satanovim blagoslovom ljudi popeljali v zgodnje čase ekstremne glasbe. Po otvoritvenem hitu Black Metal smo slišali vse, kar je zacementiralo Venom kot eno najmočnejših in najpomembnejših imen na sceni, velik plus pa je bil tudi »medley« komadov od Black Sabbath.

Setlista Venom: Black Metal, Bloodlust, Welcome to Hell, Long Haired Punks, Pedal to the Metal, Buried Alive, In Nomine Satanas, One Thousand Days in Sodom, 100 Miles to Hell, Don't Burn the Witch, Leave Me in Hell, Countess Bathory, Warhead. Bis 1: Children of the Grave, Symptom of the Universe, Paranoid (Black Sabbath cover), Suffering Dictates, Rip Ride. Bis 2: Witching Hour, In League with Satan.

Blood Fire Death na HMF 2025
Čeprav so Venom, tako kot King Diamond, ime, ki je bilo z razlogom na vrhu seznama nastopajočih, pa so krono najboljšega banda drugega dne gotovo odnesli Blood Fire Death. Projekt, ki ga sestavljajo »creme de la creme« black metal scene, je nastal z namenom ohranjanja zapuščine Quorthona in Bathory. Na HMF-ju je bil zadnji koncert evropske turneje, tako da so bila čustva sploh na višku. Koncert je bil preprosto neverjeten, in to v vseh pogledih. Najbolj so se posvetili prvim štirim albumom, pri čemer so se menjavali vokalisti Gaahl, Erik Danielson, Grutle Kjellson, Attila Csihar in Nergal, nekaj komadov pa je odpel tudi basist Apolyon, medtem ko so spremljevalni band sestavljali Ivar Bjørnson (Enslaved), Blasphemer (Vltimas, ex-Mayhem) na kitarah, bas je žgal Apollyon, bobne pa Faust (ex-Emperor). Imeli so tudi spremljevalni zbor, ki je nastopal, ko so igrali komade iz obdobja vikinškega black metala, pri igranju pesmi Sacrifice (ene od dveh s kultnega demota, ki so ga Bathory posneli leta 1983) pa je bas igral originalni basist Frederick Melander. Čustveno obarvane govore je imel Erik Danielson, prisotni pa smo lahko samo dvigovali »devil horns« visoko proti Valhali, kjer je Quorthon gotovo zadovoljno kimal ob slišanem in videnem. Perfekten zaključek perfektnega nastopa je bila seveda epska pesem Blood Fire Death, nato so oder še enkrat zasedli protagonisti in to je bilo to.

Setlista Blood Fire Death: Oden Ride over Nordland (intro), A Fine Day to Die (Gaahl), Possessed (Apollyon), Enter the Eternal Fire (Erik Danielsson), Sacrifice (Erik Danielsson), The Return of Darkness and Evil (Erik Danielsson), Raise the Dead (Nergal), Shores in Flames (Apollyon), Call From the Grave (Grutle Kjellson), Born for Burning (Attila Csihar), Woman of Dark Desires (Erik Danielsson), Blood Fire Death (Erik Danielsson).

Vsekakor je Hellsinki Metal Festival dogodek, ki vam ga iz srca priporočam. Trenutno se ekipa pripravlja za poznojesenski festival, ki ga bo izvedla na ladji, do konca leta pa bodo že znani novi nastopajoči za naslednje leto.