Že pred začetkom nastopa prvega banda je bila dvorana Kina Šiške presenetljivo polna, kar je obetalo nepozaben večer. Italijanščina je odmevala z vseh strani, saj je veliko oboževalcev iz sosednje Italije verjetno prišlo podpret svoje sodržavljane Frozen Crown. Ti so bili le prvi med štirimi bandi. Za njimi so nastopili še Blackbriar, Ad Infinitum in seveda Kamelot. Vse sprednje vrste so bile zasedene že 15 min pred začetkom nastopa italijanske powermetalske zasedbe, dvorana se je ves čas pred nastopi polnila zelo hitro.

Čeprav upam, da glavni razlog za prisotnost tolikšnega števila italijanskih oboževalcev ni bila zgolj podpora bandu Frozen Crown, je treba priznati, da je zasedba zelo uigrana. Trije kitaristi (dve kitaristki in en kitarist) so delovali usklajeno, s pogosto dinamično interakcijo na odru, kjer so večkrat vsi skupaj zavzeli sredino za izjemne solaže. Bobnar je prav tako pokazal zavidljivo tehnično veščino, medtem ko je basist prevzel vlogo glavnega spodbujevalca občinstva. Vendar pa so vokali resnično razočarali. Brez kitaristove harmonične podpore v refrenih bi bili deli nastopa povsem pusti, pevkini visoki toni pa so pogosto prešli v neprijetno cviljenje. Publika se razen v posameznih trenutkih ni pretirano vživela, kar ni presenetljivo, saj je njihov power metal zvenel generično in hitro postal monoton. Čeprav so veščine posameznikov nedvomno odlične, band kot celota očitno potrebuje več časa, da dozori (in nekaj pevskih vaj).

Čisto obratno dinamiko so predstavili Blackbriar. Z bistveno počasnejšim tempom so nekoliko umirili vzdušje v dvorani, a so bili vokali prava osvežitev. Vokalistka Zora Cock je očarala z izjemnimi melodičnimi prehodi in subtilnimi liričnimi potezami, ki so vsak njen ton naredili poln čustev in globine. Klavir je bil prav tako eden izmed ključnih elementov njihovega zvoka, pri čemer je klaviaturistova solaža požela glasno navdušenje publike. Od tega trenutka naprej je Blackbriarova magija vse bolj prevzemala občinstvo, ki se je začelo aktivneje vključevati, s ploskanjem v ritmu pa dodatno dvignilo energijo v dvorani.

Nato so na oder stopili Ad Infinitum, mlad švicarski band, ki je zrasel iz solo projekta vokalistke Melisse Bonny. Njene vokalne sposobnosti so presegle že visoko postavljeno lestvico Zore Cock, saj je z lahkoto prehajala med melodičnimi in pop elementi, medtem ko so growl vokali občasno popestrili skladbe in poskrbeli za kontrast. Ad Infinitum so z živahno energijo hitro zavzeli oder, pozdravili občinstvo in nastop začeli s skladbo Follow Me Down s prihajajočega albuma Abyss. Njihov sodobni simfonični metal, podprt z udarnimi bobni Niklasa Müllerja, je bil slovenski publiki prvič predstavljen in že od začetka jim je uspelo vzpostaviti izjemno povezavo z občinstvom, kar je preseglo tisto, kar je uspelo doseči Frozen Crown in Blackbriar. Publika je bila prvič v večeru resnično razigrana – z Melisso Bonny, ki je večkrat spodbujala k skakanju, in kitaristom Adrianom Thessenvitzem, ki je z vzklikanji dvigoval energijo. Med nastopom so naznanili prihajajoči album Abyss, s katerega so skupno predstavili štiri komade, med katerimi tudi uspešno Outer Space. Zaključili so z močno Unstoppable, nato pa pohvalili prejšnji dve zasedbi in pripravili občinstvo na prihajajoče Kamelot. Ad Infinitum so dvorano odlično segreli, kmalu se tudi vračajo v Ljubljano skupaj z Infected Rain, ko bodo podprli Eluveitie.

Sledil je vrhunec večera z vse bolj priljubljeno simfonično metal zasedbo Kamelot, ki spada med najbolj prepoznavne bande v žanru z moškim vokalom. Kamelot so koncert začeli z eksplozivnima Veil of Elysium in Rule the World. Po teh dveh komadih so bili vidno presenečeni nad izjemnim odzivom publike – celotna dvorana je prepevala kot mogočen zbor. Tommy Karevik je ob tem izjavil: »Holy shit, why didn't we come to Slovenia before?« in že v naslednjem trenutku obljubil, da se bodo kmalu vrnili. Nadaljevali so s komadom Opus of the Night (Ghost Requiem) z albuma The Awakening, pri katerem se je kot gostja pridružila Melissa Bonny iz Ad Infinitum ter navdušila z opernimi vokali.

Zasedba je nato nadaljevala s starejšima uspešnicama When the Lights Are Down in Vespertine, pri katerih je Thomas Youngblood mojstrsko obvladoval kitaro, publika pa je med refreni dodajala svoje vokale. Med Vespertine je Youngblood podaril trzalico ženski na vozičku, kar je bil ganljiv trenutek večera. Nato so na oder prišle zamaskirane ženske, kar je naznanilo začetek skladbe New Babylon. Sledili sta uspešnici Karma in Sacrimony (Angel of Afterlife), dinamiko pa so pred skladbo Human Stain nekoliko umirili s čustveno Willow. Ob tej skladbi so dvorano razsvetlile luči mobilnih telefonov iz občinstva, kar je ustvarilo čaroben trenutek.

Sledili sta še mogočni March of Mephisto in Forever, kjer je tudi mlada deklica iz prve vrste prejela trzalico, tokrat od basista. Čeprav je na začetku March of Mephisto prišlo do težav s kitaro, so ostali člani banda s pomočjo vokalov občinstva nadaljevali, medtem ko je Youngblood hitro zamenjal instrument. Forever so podaljšali s predstavitvijo banda, kjer sta se tako Karevik kot Youngblood večkrat spraševala, zakaj so šele zdaj prišli v Slovenijo. Publika, ki je poznala in prepevala vse pesmi, je večkrat začela vzklikati: »Kamelot, Kamelot!«, kar je kitarista spodbudilo, da je znova obljubil, da se bodo kmalu vrnili.

Za konec, v dodatnem delu koncerta, so skupaj z Melisso Bonny postregli še z One More Flag in the Ground in Liar, Liar. Ob silovitem aplavzu so se priklonili občinstvu, podali roke oboževalcem v prvi vrsti in se ob metanju trzalic, setlist in bobnarskih palic poslovili z odra.