Medtem ko so gusarji Alestorm in njihovi kolegi pustošili po Mariboru, sem na drugem koncu Slovenije prekinil družinski dopust, da se v Ankaranu pridružim metalskemu napadu na ušesne koščice, pri katerem so pod okriljem društva Hardcore Koper sodelovali domači Siderean in Aggrevil ter italijanski Feral Forms.

Pri iskanju prizorišča je bila v veliko pomoč navigacija, medtem ko je bilo iskanje parkirišča svojevrstna pustolovščina oziroma loterija. Ko sem se že nekajkrat peljal mimo odcepa proti delu obale, kjer je Bar na Študentu, sem imel končno srečo in ob glavni cesti našel prosto mesto za svoj jekleni konjiček. Tako mi ni bilo treba skrbeti zaradi lokalnih mestnih oblasti, da bi ga popisali, okrasili s kaznijo ali celo odpeljali. Na poti do prizorišča je bilo treba »premagati« še strm klanec, ki je predvsem na poti domov predstavljal izziv za mišice oziroma telesno kondicijo. Kako so tega premagali alkoholizirani obiskovalci dogodka, si sploh ne znam predstavljati. Ali tudi: s številnimi postanki.

Gremo dalje oziroma naj se vrnem na prihod na prizorišče. Medtem ko so me po klancu navzdol spremljale »melodije morja in sonca«, kar je v meni vzbujalo določeno skrb o tem, kakšni lokaciji se sploh približujem, sem v neposredni bližini končno zaznal metal iz barskih zvočnikov. Hvala bogu! Podobno je bilo nato tudi navdušenje nad prizoriščem, ki je bilo dejansko takšno kot na sliki, s katero je organizator vabil na koncert: odkrita betonska ploščad z zaščitno ograjo in stopnicami v morje na eni strani ter pokrit bar na drugi strani. Oder brez strehe je bil postavljen s hrbtom proti Ankaranu, osvetljevala sta ga dva reflektorja, ravno dovolj, da je bil band viden, medtem ko bi si lahko organizator zaradi naravnega vetra, ki je bil zaradi močnega neurja vse okoli nas dovolj močan, prihranil postavitev ventilatorja spredaj pred pevčevim mikrofonom.

Baje zaradi vremena so s soundcheckom zamujali Aggrevil, zato smo bili ob desetih zvečer najprej deležni tega, preden so nekje ob 22.20 lokalni black metalci dejansko začeli koncert. Ko so bili ti pripravljeni, je svoje mesto ob stopnicah v morje že tudi zavzel reševalec iz vode, ki je bil z nami vse do konca koncerta malo čez eno zjutraj. A prehitevam, saj se je koncert komaj začel. Zaradi že omenjenega neurja, ki je na eni strani neba postreglo s številnimi strelami in na drugi strani neba s polno luno, je bila ustvarjena odlična naravna kulisa za metal dogodek. Iz tega razloga je tudi s štirimi lobanjami minimalistično okrašeni oltar, ki ga je pevec od Aggrevil na nam skriti strani koristil kot stojalo za besedilo, več kot dovolj prišel do izraza.

Sicer pa, kdo so Aggrevil? To so trije mlajši kitaristi in na videz starejši pevec, ki v živo shajajo brez bobnarja, medtem ko kitarist s sedemstrunko pomaga tudi kot vokalist. Njihov black metal je posvečen stari šoli, je na trenutke melodičen, večino časa dokaj generičen oziroma že poznan, a vedno osredotočen na podajanje tistega nalezljivega kitarskega riffa, okoli katerega se vse vrti v metalu. Ne morem torej trditi, da fantje brezglavo nekaj nabijajo, kakor pač tudi ne morem trditi, da so mi ponudili kar koli novega, česar v preteklosti še nisem slišal. In ko smo bili ravno na Obali; morda sem ravno zaradi tega vlekel največje vzporednice med njimi in njihovimi že zdavnaj pokopanimi stanovskimi kolegi Somrak. Kar pa tudi ni slaba referenca, kajne? Plodni temelji so torej položeni, zdaj pa je na bandu, ali bo te izkoristil ali ne. Če smem, bi mu v tej zvezi priporočal, da v bodoče manj časa posveti kričanju parol, kot je »Fuck the Christians!«, in bolje spromovira svojo glasbo, kajti ne spomnim se, da bi pevec omenil premiero komada Martyrium, ki smo jo napovedali tudi na našem portalu.

Že izkušnja s prvim bandom je nakazovala, da bodo brutalneži Feral Forms imeli dober zvok. Tako kot pri Aggrevil je bil tudi med nastopom Italijanov bas dobro slišen, zaradi česar je bil hitrim in agresivnim vižam dodan prepotreben groove, ki je na pravi način začinil nastop oziroma meni pred tem bolj ali manj nepoznane komade. Sicer je četverica iz Trsta, ki pa v živo deluje z bobnarjem, pokazala, da zna biti tudi riffovsko zanimiva, a nizka raven melodike z obratno sorazmerno brezkompromisno držo bi bila vseeno težje razumljiva. Verjetno zaradi recenzije, ki smo jo objavili tega dne, so me Feral Forms spominjali na Deicide, a glede na to, da sem doma med poslušanjem njihovega EP-ja Premalignant slišal Bölzer, o katerih v živo ni bilo ne duha ne sluha, se verjetno tudi glede tega motim. Zato bom na tem mestu verjel vokalistovim besedam, ki je med kratkim pogovorom pred nastopom pri šanku kot referenco med drugim omenil Archgoat. Skratka: brutalno. Je pa band v 30 minutah nastopa odigral vse tri komade že izdanega EP-ja in še štiri s prihajajočega dolgometražnega prvenca, ki bo izšel v začetku decembra letos.

Kot glavni band so nastopili Siderean. S peterico se do minulega petka nisem srečal že kar nekaj časa, zato sem se njenega nastopa kar veselil. Ko je band stal na odru, mu je bil ta skorajda premajhen, saj se je moral basist postaviti za vokalista. A Siderean niso bili nikoli znani kot blazno dinamični na odru, zato jih verjetno ta okoliščina nikakor ni motila, kakor tudi nas pod odrom ne. In čeprav smo na odru gledali glavni band večera, je bila publika dodobra zdesetkana, tako da je človek dobil občutek, da so bili Feral Forms dejanske glavne zvezde večera, ki so bile deležne močnega obiska prav iz Italije. No, morda so se pa nekateri samo ustrašili dežja, ki je sporadično začel padati po naših glavah, ali pa so nekaj po polnoči že imeli dovolj metala za tisto noč.

Kakor koli že, v tistem trenutku je mene bolj skrbelo za opremo in za izpeljavo koncerta do konca, kar se je k sreči tudi zgodilo. Dež je ponehal, Siderean pa so v svojem tehnično kompleksnem brutaliziranju nadaljevali, kot da okoli njih ne grmi in bliska. Po začetnem Traversing in Lost on Void's Horizon je band zaigral tris novih komadov, in sicer The Sacred Sea, Visions in Forces. Glede na kompleksnost komadov o teh težko napišem kar koli pametnega. Novi komadi zvenijo kot Siderean, a so hkrati drugačni. So netekoči, so polni disharmonij, na trenutke ponudijo kak jazzy element, so dolgi, pod črto pa za prvo srečanje v živo predvsem pretežko prebavljivi. Vsaj meni. Iz tega razloga sem bil izjemno vesel, da sem po omenjenem trisu zaslišal poznane melodije v obliki komadov Sidereal Evolution in Abyssophora.

Med izdihljaji zadnjega komada se je znova pojavil dež, ki se je drugod po državi že zdavnaj konkretno razbesnel in zalival številne stavbe, zato je takoj po njegovem koncu zavladala tišina, ki jo je zamenjalo hitenje s pospravljenjem, medtem ko so iz zvočnikov bara spet zagrmeli Gorgoroth.

Upam torej, da je bil dogodek tudi za organizatorja oziroma njegovega financerja dovolj uspešen, da se bo lahko v prihodnje ponovil. V planu je namreč, da bi se enkrat letno ponovil takšen dogodek na tej mali ploščadi, en metal dogodek pa bi postal del programa ankaranskega »veselega decembra«. Naj torej metal v Ankaranu znova zaživi!