Na Paranoidovih straneh seveda damo zelo veliko tudi na to, da so reportaže objavljene zelo hitro po samem dogodku. A tokrat je življenje malce poseglo vmes in sedaj berete reportažo z dogodka, ki se je zgodil pred dobrimi štirinajstimi dnevi. A bila bi velika škoda, če vas ne bi, spoštovani bralni živelj, seznanili z dogajanjem tistega čudovitega sobotnega večera, ki je z death metalom obarval kultni zagrebški klub, Močvaro.

V enem večeru se je zgodil drugi del festivala Zagreb Death Fest, poimenovan preprosto Z. D. F. 2, ki je ponudil sedem bandov: dva slovenska in pet hrvaških. Skupni imenovalec veličastne sedmerice je besedica death, ki pove, kakšen zvok znači vsak band, ki ga bomo predstavili danes.

Najprej začnimo z organizatorjem. Ja, organizatorjem – ednina. To je Damir Batarelo, prijeten mladenič, ki ga poznam že nekaj let in ki organizira dogodke pod imenom Manifest crnila. Pred nekaj meseci me je kontaktiral, če bi z Dickless Tracy, katerih bobnar sem, igrali na omenjenem festu v Zagrebu. Takemu vabilu seveda ne rečeš ne, sploh ker imamo z Zagrebom vedno dobre odnose in nas nanj vežejo predvsem lepi spomini. Kot član banda, ki je prevzel glavno komunikacijo z organizatorjem, sem dobil vpogled v to, kako možakar opravlja svoj posel.

Ocena? Sedi, odlično 5!

Damir – ja, ednina! – skrbi za ves artwork (plakate, letake, slikovno gradivo za nedružbena omrežja itd.), videoposnetke (interaktivne videe, zgodbe ipd.), booking, promocijo (konstantno, tudi na radijskih valovih v ZG), na sam dan koncerta pa je še stage manager in kuhar. Šele na dan koncerta ednina postane dvojina, ko mu za hitrejši efekt pomaga žena Ramona. Drugače pa gre za, če ga citiram, za »DIY-operacijo, ki je bila, je in bo ostala taka«.

Prišedši v Močvaro sem se ujel v misli, da se mi zdi, da je kultni klub, v katerem sem prvič z bandom nastopil leta 2001, večji. A to je bil seveda rezultat praznine, ki je zevala pred začetkom koncerta, po tonskih vajah. Bandi smo kapljali, poskrbeli za opremo in merchandise ter se spopadli z dvema vrstama golaža, sadjem, prigrizki, raznimi vrstami alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Če je kdo ostal lačen, si je res bil jebeno sam kriv. Oprema na varnem, večina nas je visela izven zaodrja, saj je sam backstage prostor majhen, je pa bila sreča v tem, da je vreme zdržalo in smo več ali manj vsi viseli na terasi zaodrja, po začetku koncerta pa ali v dvorani ali pa na metal marketu.

Metal market, ki je bil postavljen pred dvorano, je ponujal glasbene in tekstilne izdelke vseh nastopajočih. Vmes ste lahko podprli festival z nakupom majice, festivalskega fanzina ali pa alkoholnih pijač, izdelanih posebej za ta event (ena je bila še naprodaj v flaški v obliki moškega spolnega uda). Tam se je tudi drenjalo veliko število tako mladih kot starejših metalskih bojevnikov in bojevnic. Nekaj jih je – zelo pohvalno! – priletelo tudi iz Slovenije.

Na mladih svet stoji, pravijo, trditev pa potrjuje nastop prvih dveh bandov, Iron Surge, ki igrajo death crust, in Anima Machinae, ki igrajo death metal. Oba banda si delita člane in igrata starošolski, mestoma tudi primitiven death metal, ki se v primeru Iron Surge spogleduje s crustom, v primeru Anima Machinae pa zveni, kot bi ga pobrali konec 80-ih let prejšnjega stoletja na Švedskem. Oba banda sta surova, nasilna in agresivna, njuna publika pa je bila mlada in jako živahna. Tako pri prvem kot pri drugem se vidi, da bo treba preteči še kar nekaj kilometrov, preden bo death metal mašina delovala kot urica, a temelji so postavljeni, trdni in suvereni. Zvok je bil dober, morda celo malce predober, če vzamemo v ozir, da je kak član svoj instrument obvladal malce slabše, pa se je to res slišalo.

Sledili so starejši, prekaljeni odrski death metal mački, člani zasedb Usud, Pogavranjen, Porazium, Ka'rah in predvsem Metuzalem. Ti so našli skupne cilje v obliki death doom zasedbe Decrepit Altar, ki je prek založbe Me Saco un Ojo izdala EP Egregious Defilement. Kvintet je bil po mojem mnenju najboljši band večera, pa sploh nisem nek oboževalec dotičnega žanra. Zveneli so kot atomski napad, ki prekine orgije, medtem ko se udeleženci v ekstazi ne morejo zediniti, ali je najbolj death doom zadeva komad God of Emptiness od Morbid Angel ali pa zasedba Hooded Menace. Decrepit Altar so ponudili štiri komade, igrali počasno in masivno, a jebeno tehnično in zanimivo. Vsi instrumenti so grmeli, nevihta pa je kljub temu bila jasna. Stali smo kot prikovani, navdušenje pa je teklo iz vsakega atoma naših teles. Noro predobro! Ta band mora priti na svetovni zemljevid.

Setlista Decrepit Altar: The Festering Depths, Beckoning of the Moss Ridden Tombs, Mortflesh, Protruding Horrific

Težko je iti na oder za takim bandom, a kvintet Cryptify je vseeno sprejel izziv. Kvintet – originalno so kvartet, če lahko verjamemo Metal Archives, a so za dotični nastop dobili dodatnega kitarista, iz nekega razloga pa tudi live basista – igra direkten starošolski death metal, ki me je spominjal na otroka zasedb Death in Obituary. Igrali so tehnično, zanimivo, precej hitro, a poslušljivo.

Setlista Cryptify : Cathedral of Rot, Blazing Chemical Inferno, Time of Penance, Skineater, Invocation of the Wicked Gods, Devouring Disease

V tem času me je že začela krepko loviti utrujenost, saj smo Dickless Tracy bili planirani zasesti oder kot zadnji band, sam pa tudi nisem več med najmlajšimi. A na srečo so oder takrat že zasedli Dropthehammer, puljski grinderji, pri katerih stopnjevanje pridevnika »hiter« gre takole: hiter – hitrejši – Dropthehammer. Blast beat ekstravaganca puljskega kvarteta je bila super! Šus kitare, šus bas, šus boben, kruljačina in kričačina. Iz tistega klasičnega, hitrostrelnega grinda se band vse bolj nagiba k razgibani death metal podobi, folk v publiki, ki je norel na vsak band, pa tudi pri Dropthehammer ni kazal milosti do svojih ušes ali teles. Slišali smo dva nova komada Poguba in Reason Why, na koncu pa smo fasali še priredbo od Motörhead, Parasite.

Setlista Dropthehammer: So Far Gone, Uhljebi, Reason Why, Kanibal, Humanity Lost, Poguba, As Your Mind Becomes Ill, Osveta, New Fire of Prometheus, Die in Stone, Zadnja, Parasite (priredba Motörhead)

Po petih hrvaških napadih je oder Močvare zbombardirala slovenska death'n'roll zasedba Hellcrawler, ki je odlično, energično in brez milosti odprašila pesmi z obeh dolgometražnih albumov. Po večeru blastov smo res uživali v d-beat mašineriji, ki bi se morala roditi na Švedskem, folk pa jim je preprosto jedel iz roke.

Zadnji smo na oder stopili Dickless Tracy. Ura je bila 00.10, nekaj folka je že šlo domov, a večina je ostala. Pod blagoslovom odličnega zvoka, ki sta ga ves večer urejala dva možakarja, smo predstavili novo ekipo, ki je Hrvaška še ni videla ali slišala, rezultat pa je bil pravi grindmageddon na odru in pod njim.

Setlista Dickless Tracy: Deathless, Dawn of the Living Dead, Conflicts of a time to Come, Morphing into Maelstrom, To Enter the Martyrdom, Pathetic Descendant of Apes, Conclusive Inscription, Devoured from the Inside

Poudaril bi še eno stvar – časovnico! Bil sem priča mnogim koncertom, a koncertu, na katerem bi sedem bandov odigralo svoje setliste v maksimalno 30 minutah med 15-minutnimi menjavami na odru pa mislim, da še ne. Torej, v Zagrebu je prvi band pričel ob 19.30 in šele Dropthehammer so prvi prekinili zastavljeno časovnico, tako da smo zaradi tega Dickless Tracy na koncu šli 10 minut pozneje na oder, na željo prisotnih pa smo odigrali še komad več in tako za nekaj minut presegli 30-minutno omejitev.

Zabava je po koncertu trajala še kakšno uro, nato pa smo se vsi odpravili novim dogodivščinam naproti. Vsekakor si kar oglejte ponudbo koncertov, ki jih ima Zagreb v prihajajočih mesecih – zmešalo se vam bo!