Joe Shooman je leta 2006 izdano biografijo enega najbolj versatilnih umetnikov v svetu glasbe (da, nasploh, ne samo v svetu metal glasbe) dopolnil z najnovejšimi podatki zadnjih desetih, enajstih let, ki so bila najbolj (roko na srce, predvsem finančno) uspešna v zgodovini Iron Maiden. Knjiga do cca 300. strani ostaja ista kot prvotna izdaja, kasneje pa opisuje vse dogodke, ki so Iron Maiden pripeljali do njihovega zadnjega studijskega albuma, The Book of Souls. Vključena je tudi Bruceova borba z rakom (in uspešna remisija ter popolna ozdravitev), ki je izredno zanimiv psihološki pogled v misl…

(Ne)namerna podobnost naslovnice s klasično death metal mojstrovino floridskih Nocturnus – Thresholds me je pritegnila k poslušanju, dejstvo, ki se je na srečo izkazalo za pravilno odločitev.
Ancient Empire ne odkrivajo tople vode, a ameriški mladci vedo, kako se stvarem streže. Vpliv Iron Maiden, Judas Priest in klasične (zgodnje) ameriške power metal šole (Sanctuary, Nasty Savage, Vicious Rumors …) z občasno primesjo nemške melodičnosti je prisoten skozi celoten plošček, ki bo prvobitne poslušalce navdušil, ostale pa zadovoljil do te mere, da bodo poslušali vsaj polovico. Dvoglasne vokalne …

Armored Saint so bili spregledani v 80-ih, nerazumljeni v zgodnjih 90-ih, nato je Bush odšel v Anthrax, band pa je »počival«, dokler se Vera in Bush nista odločila reinkarnirati starega duha svetnika. Svetnik v oklepu je tisto, kar je »sveto« v metalu predstavljal na najboljši način, a zaradi dejstva, da jih ni bilo možno uvrstiti v točno določeno grupo skupin v 80-ih, na žalost nikoli ni videl finančnih nagrad, ki so jih nekateri sotrpini kovinske vojne pred 30 in več leti zagotovo. Carpe Noctem je zvočni prikaz skupine v zadnjih letih, in da, Armored Saint zvenijo bolje kot kadarkoli.
S pomo…

HammerFall so po »prestopu« k našim severnim sosedom Napalm Records ponovno zadihali. Glavni band Nuclear Blasta v letih 1997–2002, ko smo slovenski ekspedicionisti redno hodili (predvsem) v Gradec, je zlata leta odživel in pomagal obuditi heavy metal, zadnjih 10 let pa se ne pobere oz. vzdigne do nekdanjega statusa. Nuclear Blast jim zadnja leta ob poplavi »večjih« bandov na založbi ni kaj preveč pomagal, in prav zato so založbo, kjer so prebivali celotno kariero, zamenjali po skoraj 20 letih. Sveži veter in večja podpora založbe bi jim morala pomagati, a jim je spodletelo: album svežine (ali…

Relativno spregledani (predvsem s strani mladih generacij, ki zaradi sekundne pozornosti in nezdravega goltanja nekvalitetne ponudbe na YouTubu zamujajo marsikaj) kitarski virtuoz in genij, ki je zaznamoval celo plejado nemških in ameriških kitaristov v 70-ih (poleg prav tako premalokrat omenjenega Michaela Schenkerja, in da, oba sta igrala v nemških »največjih«, Scorpions), g. Uli Jon Roth.
Roth je v živo s svojim bandom posnel legendarno rendicijo enega izmed najbolj znanih live albumov vseh časov, škorpijonski Tokyo Tapes, paketu pa je dodal mnoge zanimivosti. Ena izmed teh je Ulijev home v…

Mithras sta angleška posebneža (da, »sta«, kar pomeni »le« dva), ki skozi svojo umetniško izražanje pošiljata poslušalce na astralna potovanja skozi sfere mnogobitnosti od leta 1998. Po skoraj desetih letih, ki so pretekla od zadnjega, odličnega studijskega albuma Behind the Shadows Lie Madness, se Leon Macey, ki skrbi za kitare, sinte, programiranje in bobne, ter Rayner Coss (bas/oratorij) vračata z močnim On Strange Loops.
Nezgrešljivi zaščitni zvok Mithras je vseprisoten, izvenzemeljske kitarske pasaže spominjajo na Nocturnus in določene dele Morbid Angel (predvsem solaže), Macey pa še vedno…

Metal bogovi Judas Priest so v letih 2014 in 2015 odigrali preko 100 koncertov v več kot 30 državah, podpirajoč svoj zadnji studijski izdelek Redeemer of Souls. Priest zagotovo (še) niso za med staro šaro in kljub napovedanemu slovesu pred petimi leti (turneja Epitaph) nadaljujejo križarski pohod proti vsemu, kar ni metal. Battle Cry DVD opisano dejstvo nazorno dokazuje.
Izšel je v dveh formatih, DVD in live album plus DVD, koncert pa so zabeležile lokalne Wackenske kamere, ki so desetinam in desetinam skupinam skozi zadnjih 20 let omogočile odlične festivalske posnetke pred ogromno množico. K…

Blind Guardian. Slepi, a vendar najvidnejši nemški metal eksport po Accept in Helloween se je iz najdaljšega spanca v svoji karieri prebudil po petih letih.
Blind Guardian nadaljujejo začrtano pot, ki je vse prej kot običajna. Kakopak. Po začetnih speed metal ploščah, ki so redefinirale nemški metal in Blind Guardian dokončno postavile na globalni zemljevid, so po Imaginations from the Other Side in predvsem s prelomno Nightfall in Middle-Earth zavili v bolj epske vode. Daljši in bolj komplicirani aranžmaji ter koncepti pa so band zavili v daljša obdobja počitka, ki med izdajami po navadi traj…

Po skorajšnjem koncu je Sabina Classen obudila Holy Moses s skoraj popolnoma novo postavo. Po dveh letih nastopov so se fantje in prva ženska v ekstremnem metalu odločili posneti studijski album. Jim je uspelo? Kakopak.
Komadi so frenzična, ubijalsko nastrojena artilerija »švabskega« thrasha s primesmi modernejših zvrsti (melodeath), kar je nedvomno doprinos novih (mlajših) članov banda. Komadi kljub temu zvenijo neprisiljeno in v dobri stari Holy Moses maniri. Sabina je razjarjena in jezna, v besedilih se kaže ločitev od prejšnjega moža itd., vokal pri skoraj 50-letni nemški metalki nikakor …

Po tragični smrti legendarnega Mikea Scaccie je prva dolgometražna izdaja banda Rigor Mortis po več kot dvajsetih letih visela v zraku. Fantje so se (po neuspešnem iskanju založbe) odločili zadevo izdati kar sami. Pravilna odločitev, vsak cent od prodaje bo šel izključno v njihove žepe.
Rigor Mortis so v osemdesetih dodobra razorali ameriško metal podzemlje in vplivali na mnoge bande, a so se v hudih poplavah iz začetka devetdesetih, ki so odplavile mnogo bandov, žal znašli sredi toka, ki je odnesel tudi njih. Člani so delovali v različnih glasbenih entitetah, thrash duh Rigor Mortis pa je osta…

HammerFall so pred izidom najnovejše plošče (r)Evolution v intervjujih zagotovili, da se vračajo h koreninam. Ko sem osebno govoril s Pontusom in Oscarjem, sta mi dejala, da to zagotovo drži. No, s tem se sicer ne strinjam popolnoma, sama plošča pa dejansko je malce boljša od (vsaj) zadnjih dveh.
Zakaj? Predvsem zaradi občutka prerojenosti.
HammerFall so si vzeli eno leto odmora. Vrnili so se z udarnim albumom in po veliko letih s sprejemljivo naslovnico, ki jo je ponovno narisal Andreas Marschall. Hector's Hymn, odpiralec albuma, je perfekten uvod v album. V »starih časih« smo dobivali rušilc…

Finski staroselci Convulse se vračajo tja, kjer so leta 1994 o(b)stali. V globokem breznu, iz katerega se slišijo le najbolj brutalni vokalni kriki, relativno preproste kitarske linije v stilu stare skandinavske death metal šole ter veliko mid-tempo rušilcev z odličnim neumetnim zvokom. Na delno čudni zadnji plošči »Reflections« (1994, v letih 1993/1994 je sicer izšlo nekaj izvenserijskih izdaj, ki so bile razumljene šele leta kasneje, npr. Spheres, Focus, Elements in tudi Reflections) so Finci vključili par atmosferičnih interludijev, kar lahko na najnovejšem ploščku nazorno slišimo v »Unholy…

Argus ponovno napada. Odličen ameriški heavy metal band, ki črpa vplive zgodnjih Solitude Aeturnus, Jag Panzer, mešane z občutkom dvojnih vodilnih melodij NWOBHM in še česa (tu seveda nikakor ne smemo pozabiti na Black Sabbath), se po odlični izdaji, o kateri sem pisal pred par leti, vrača z novo žarečo studijsko kreacijo preko odlične založbe Cruz Del Sur (Pharaoh, While Heaven Wept, Atlantean Kodex itd.)
Beyond the Martyrs je, pričakovano, zopet nadodlična izdaja. Argus zares ekstremno plujejo med minimalističnimi prijemi zgodnjih osemdesetih in dodelanimi lastnimi riffovskimi izrodki, ki v …