“And there’s Alice, dear
And all the little things that got him here
Now you’re here” (Dragontown, 2001)
Ja, ja, vesel sem kot majhen otrok, ker grem na koncert Alicea Cooperja. Lepo, da se je spet oglasil v Evropi. Tudi dve leti nazaj ga nisem zamudil v Gradcu, tokrat pa bom moral svojo rit v ta namen prestaviti v München. Who cares! Tisti koncert v Gradcu je bil res nepozaben, med drugim pa eden redkih, na katerih sem bil med najmlajšimi obiskovalci. Ja, res je, nisem še star, ampak ni pa veliko koncertov, na katerih stojiš med avstrijskimi fotri, ki jo že mahajo proti penziji in znajo na pamet vsa Aliceova besedila. In Alice je na tisti majhni oder privlekel vse svoje rekvizite in izume ter izpeljal popoln koncert, od glasbe do showa.

“Told her that I came
From Detroit City
And I played guitar in a long-haired rock and roll band
She asked me why
The singer's name was Alice
I said listen, baby
You really wouldn't understand” (Be My Lover, 1971)
Alice je nedvomno pionir shock rocka. Nihče drug kot ta sin duhovnika si ni v drugi polovici šestdesetih nadel ime po čarovnici iz 17. stoletja, si na obraz narisal “tear drop eye”, strašil s kačami, pajki in lobanjami in se navduševal nad vsem temačnim. Postal je zgled vsem bandom, katere so v osemdesetih poetiketirali z oznako shock rock. Pa naj bodo to vsi od W.A.S.P. do Kiss, kaj hitro pa pridemo tudi do Kinga Diamonda. In če gremo od Kinga še nekaj korakov naprej, kmalu pridemo do današnjega black metala.

“I love the dead before they're cold,
Their blueing flesh for me to hold.
Cadaver eyes upon me see nothing.” (I Love The Dead, 1973)
S svojo provokacijo je Alice šel še dlje, vrhunec tega pa nedvomno predstavlja nekrofilija v komadu I Love The Dead, ki je izšel na plošči Billion Dollar Babies. In to trideset let nazaj, leta 1973. Če bi se Alice s to provokacijo spravil nad ljudi nekaj desetletij prej, bi celo lahko končal kot ženska, po kateri je prevzel ime – na grmadi!

“I’m dangeous like a razorback
Deadly like a heart attack…