18. 5. 2002, Matija Prnaver
Deathtrain
Deathtrain
Dobrodošli na vlaku smrti in groze. Vstopite na polurno vožnjo, če si upate! Odrinili bomo z uvodom, mogoče vas bo spomnil na soundtrack iz grozljivke, nadaljevali pa brez milosti, s preprostim, hitrim, brezkompromisnim thrashem!
Denata postajajo z vsako izdajo boljši. Pri svojem thrashu pa se seveda še vedno zgledujejo prav pri evropskih začetnikih te zvrsti, v svojo glasbo pa so vključili tudi kakšen del surovega in pristnega black metala z njegovega samega začetka. Riffi so preprosti, spremlja jih tipični thrash ritem, komadi so kratki z enostavnimi strukturami, izraz direktno se jim prav po…
16. 5. 2002, Matija Prnaver
Rude Awakening
Rude Awakening
Po skoraj dvajsetih letih obstoja banda smo končno dočakali njihovo prvo (ja, prvo) živo ploščo. Dragi gospodje iz Megadeth, res je bil čas, da ukrepate. In ukrepali ste prekleto dobro, čeprav je tale album žal zadnje dejanje Megadeth.
Ker je dve vedno, razen pri batinah, boljše kot ena, se Rude Awakening s 24 Megadeth klasikami razprostira čez dva CD-ja. Komade, ki so vključeni, so izglasovali njihovi fani, ki so svoje dejanje opravili odlično. Starih časov ne gre zanemarjati, zato na albumu najdete komad Mechanix s prvega albuma (čeprav bi lahko bil še kakšen), dva komada sta s So Far, So Goo…12. 5. 2002, Matija Prnaver
Hell Comes To Your Town
K4, Ljubljana; Močvara, Zagreb, Hrvaška; Rock Club Sloga, Sarajevo, BiH, 2.–4. 5. 2002
Tole je bil kar ekstra del turneje Hell Comes To Your Town. Prav na začetku maja so Kreator in Destruction odigrali tri koncerte; zgodili so se v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. Ker smo Paranoidovci tako rekoč postali kar ekskluzivni reporterji te turneje, smo se seveda za te tri dni tudi mi spravili na »turnejo«.
2. maj 2002, Ljubljana
Začelo se je v četrtek, v Ljubljani, mesto dogajanja je bil klub K4. Ob osmih zvečer je bilo pred »Štirko« že kar veselo, zbralo se je že kar nekaj ljudi, kar je obetalo divji dogodek. Ob pol devetih sem prišel na vrsto za intervju z Destruction. Njihov frontman …
10. 5. 2002, Matija Prnaver
New Born Day
New Born Day
Megalomanski razmah power metala nam prinaša nove in nove bande, pri katerih pa je pravilo, da noben izmed njih ne preseže starih in uveljavljenih bandov te scene. Točno to so tudi nizozemski Montany, ki so na svet poslali svojo prvo ploščo New Born Day.
Prva stvar, ki jo boste na tej plošči opazili, je trapasta naslovnica. Takoj za tem pa produkcija Uwe Lulisa (ex- Grave Digger), ki še najbolj spominja na staro, tisočkrat poslušano kaseto. Montany se držijo recepta sodobnega power metala. To velja za zvok, riffe, bobnarske dele in seveda visok in kvaliteten vokal. Člani banda so tehnično dobr…
8. 5. 2002, Matija Prnaver
The Gates Of Oblivion
The Gates Of Oblivion
Španski simfonični epski power metalci Dark Moor vsako leto poskrbijo za eno izdajo, dosedaj so v svojo diskografijo vpisali tri albume ter en EP. Nedvomno z vsako izdajo postajajo boljši, kar pa je glede na to, da jih z njihovimi prvimi glasbenimi poskusi ni nihče jemal resno, tudi nujno potrebno.
The Gates Of Oblivion prinaša skoraj eno uro simfonike, epike, tekočih, lepih, melodičnih kitar, spevnosti, kvalitetnega ženskega vokala (pevka je izpopolnila svojo angleško izgovorjavo, vendar še vedno ne toliko, da se ne bi zraven še kdaj zasmejali), zborovskega petja,... Skratka – melodičnost in s…
5. 5. 2002, Matija Prnaver
A Thousand Deaths
A Thousand Deaths
Diabolical na svojem drugem albumu prinašajo polno dozo več kot odličnega švedskega nažiganja (aarghhh!!!). Band si je za svojo osnovo vzel švedski death metal, od katerega pa so naredili kar velik korak v svojo, pozitivno stran.
Pri njih se boste najprej navdušili nad hitrostjo, agresijo, intenzivnostjo ter z melodiko podkrepljeno brutalnostjo. V svojo glasbo so vpeljali veliko izročila tradicionalnega metala, ki ga tudi skoraj gluhi opazijo pri thrasherskih riffih in lepo tekočih, ostrih solažah (kitarski deli na tej plošči sodijo med mojstrovine). Močno bobnanje odlično vodi ritem in po potr…Po nastopu bandov Abattoir, Retalliation in Deaf Auditorium prejšnji teden, je to soboto spet sledil metal dogodek v Komnu, prav tako v stari šoli. Tokratni nastop je potekal v okviru Tribute To Chuck Schuldiner tour, seveda to pomeni nastop No Fear in Scaffold s podporo lokalnih Authanasia.
Authanasia so tudi otvorili koncert. Authanasia v svoji glasbi vključujejo kar nekaj različnih slogov, od thrasha, crossoverja, za povrh pa imajo še dva vokala. Oba vokala sta brutalna, vendar na različnih stopnjah. Authanasia delajo glasbo po tistem pristnem, surovem izročilu. Se pravi, čim manj komplicira…
3. 5. 2002, Matija Prnaver
Speak English Or Die (Platinum Edition)
Speak English Or Die (Platinum Edition)
Če se zdi, da je tole zgolj ponatis legendarne plošče Speak English Or Die, crossover projekta članov Anthrax, M.O.D in Nuclear Assault, je dovolj že pogled na zadnjo stran CD-ja, da vidite, da ta izdaja prinaša nekaj več. Yeesss, bonus tracks!!!
Hec platinaste naklade je (kot vedno) seveda v tem, da je album dosegel milijonsko naklado. Billy, Scott, Danny in Charlie, čestitam! Za to priložnost in za to izdajo so naredili remaster posnetkov. Dodali so še dva studijska komada – Identity in Go, ki vsebujeta nekaj za S.O.D. ne ravno tipičnih riffov. Na koncu pa je še osem komadov (plus dva), ki se…
26. 4. 2002, Matija Prnaver
Her Von Welken Nächten
Her Von Welken Nächten
Her Von Welken Nächten je tretji album banda Dornenreich, ki je usmerjen v temačno gothic glasbo, tudi tokrat pa prinašajo veliko mero ambienta. Ker govorimo o avstrijskem bandu z nemškimi naslovi albumov, se verjetno ne boste čudili nad besedili, ki so tudi na tem albumu od začetka do konca v nemščini.
Glasba Dornenreich kljub klaviaturam, violini in čelu še vedno temelji na kitarah in bobnih, če odštejem tistih nekaj komadov, katerih gonilo je akustika. Ti so pravo izstopanje in so milo rečeno dolgočasni. Menjavanja razpoloženja so v izobilju: od zanimivih, tekočih in lepo poslušljivih melodi…Šesti april je bil v Komnu v znamenju death metala. V stari šoli so nastopili domači Abattoir ter dvoji gostje s Hrvaške, Retaliation in Deaf Auditorium.
Prvi so nastopli Abattoir, ljubljanski death metalci, katerih nastope je slovenska death metal publika v zadnjem času vsaj malo pogrešala. Klet se je za začetek kar dobro napolnila, Abattoir pa so odžgali soliden nastop, takega kot smo od njih vajeni. Spet je bil najbolj dejaven pevec Vasja, ostali člani pa bi lahko kljub majhnemu odru malo bolj razmigali kosti. Sicer pa band vse bolj izpopolnjuje svojo tehniko, potrebujejo samo še nekaj izra…
24. 4. 2002, Matija Prnaver
Crowned In Terror
Crowned In Terror
S petim albumom so se Švedi The Crown nedvomno izkazali. Band, ki ima stalno in močno zasedbo, pa se na tem albumu prvič predstavlja z novim pevcem Tomasom Lindbergom, katerega se vsi še dobro spomnite iz At The Gates.
Crowned In Terror prinaša poleg uvoda deset eksplozivnih komadov, ki bodo navdušili vse tiste, ki prisegate na brezkompromisni zvok švedskega (melodičnega) death metala. Energije jim ne zmanjka niti za trenutek – intenzivno bobnanje z bliskovitimi prehodi, Lindbergov specifični vokal še vedno drži dosedaj znane kvalitete, oba kitarista pa zganjata prave mojstrovine: od hitrih, iz…
17. 4. 2002, Matija Prnaver
Plagued Be Thy Angel
Plagued Be Thy Angel
Na svojem četrtem albumu Plagued Be Thy Angel so tile Švedi pokazali kar nekaj razvoja in tudi sprememb, ki so jih naredile še bolj zanimive.
Nekako so se oddaljili od temačnega black metal vzdušja, ki so ga ustvarjali na prejšnjih ploščah. Na tem albumu so riffi postali jasnejši in ostrejši, marsikateri izvira iz tradicionalnega metala in so ga Siebenbürgen predelali na skandinavski način. Tudi vokal se je premaknil v to smer – takorekoč gre za petje, seveda z black metal efektom in echom. Njihov slog asociira denimo na zadnji album God Dethroned, pomešan z vplivi Gehennah in Bewitched ter z n…
11. 4. 2002, Matija Prnaver
The Brotherhood
The Brotherhood
Rock ‘n’ Rolf, gusarski vodja Running Wild je eden izmed tistih glasbenikov, ki svojih, skoraj praviloma stalnih fanov, nikoli ne pustijo na cedilu. Ve se, kaj se lahko od Running Wild pričakuje in prav to se dobi tudi na The Brotherhood.
Melodični in spevni so Running Wild že od nekdaj. Na The Brotherhood boste deležni malenkost manj epike kot na prejšnih dveh ploščah, prav zaradi tega pa je plošča živahnejša in udarnejša ter prikliče v spomnin Running Wild izdelke s konca osemdesetih. Kaj pa riffi? Seveda so tudi na tej plošči po izvirnem receptu Rock ‘n’ Rolfa. Je pa The Brotherhood prvi alb…Nekako je pri Running Wild že v navadi, da se po vsakem albumu odpravijo na krajšo turnejo, pri kateri pa v nobenem primeru ne prestopijo meja domače Nemčije. Ker se nobeden od zgoraj navedenih dejavnikov ni izneveril tudi v primeru The Brotherhood albuma in turneje, smo ravnali po principu “če ne pride gora do Mohameda, gre Mohamed do gore” oziroma “če ne pridejo Running Wild k nam, gremo mi k njim”. Najbližji koncert je bil v Kaufbeurenu, malem mestu nekoliko naprej od Münchna.
Nemci so vedno prekleto točni. Ob osmih so na oder prišli Rebellion. To je band bivšega Grave Digger kitarista Uwe …
10. 4. 2002, Matija Prnaver
Crucify The Priest
Crucify The Priest
Crucify The Priest je prva plošča za ameriški band Bludgeon in hkrati tudi prva za Magic Circle Music, založbo Manowar basista Joey De Maia, ki je tole ploščo tudi produciral.
V sami ideji so se Bludgeon glasbe lotili na dokaj izviren način. Nekako so zmešali death metal in sodobni, recimo temu post-thrash ter dodali malenkost industrialnega občutka. Njihov zvok je oster, grob in težak, pri hitrosti igranja pa nihajo okrog srednjega tempa, nekateri počasnejši deli pa delujejo prav zateženo. Komade vodijo izraziti in močni ritmi, nekoliko pa pogorijo kar se tiče kitar. Riffi so preveč preprosti …
8. 4. 2002, Matija Prnaver
THRASHBACK
Še prav dobro se spominjam. Bilo je enkrat leta 1997, ko sem z zanimanjem premetaval po rokah rdeč CD. Prva plošča Hammerfall, Glory To Brave. Nov band, power metal. “Končno eni”, sem si mislil, že dodobra sit vsakodnevnega bombardiranja svojega kaselca z raznimi neizvirnimi in nekvalitetnimi demoti in prvenci death in black metalcev. Hammerfall so bili eni prvih, ki so iz dobrih starih časov spet spravili na sceno speed/power metal. Seveda, če zanemarim nemške predstavnike, ki te scene takorekoč niso nikoli zapustili. Danes je iz tega nastala močna scena, od katere so v nekaterih državah dobili kronično obolenje melodike. Naravni proces, ampak kaj bo pa naslednje?
Glede na dogodke v zadnjem letu jaz vse svoje karte stavim na thrash. Dokazov ne manjka: ponovni udarec Bay Area thrasherjev, z velikim dogodkom na Thrash Of The Titans festivalu, v Evropi pa je za revolucijo poskrbela nemška sveta trojica thrash metala Kreator, Destruction in Sodom. Kaj se je zgodilo v Evropi, na Hell Comes To Your Town turneji, vemo. Verjetno pa nisem edini, ki bi rad vedel za vse najnovejše novice iz ameriške thrash fronte. Kar poskusite kaj izbrskati na internetu, pa boste dobili občutek, da vse skupaj skrivajo pred svetom in Evropo. Kot bi bili jezni na Evropo, ki jih je v podobi skandinavske in nemške metal velesile že več kot desetletje nazaj z lahkoto snela z metalskega prestola. Kakorkoli, reunioni starih mačkov se tam nedvomno dogajajo, sicer pa se mi zdi, da tam čez vse skupaj veliko bolj tiči v undergroundu kot pri nas. Ampak kaže, da nekateri bodo priplavali do Evrope. Kar poglejte letošnje potrditve za “mesto vseh reunionov”, Wacken Open Air. Exodus, Nuclear Assault, … Dve leti nazaj ne bi verjel. Konec koncev pa tudi ponovno snemanje in izdaja Testament klasik moli taco točno v to smer.
Reunionov in vrnitev h koreninam nam (vsaj kar se tiče thrasherjev) še zdaleč ne manjka. In česa še ni: kakšnih novih plošč, predvsem ameriških borcev in pa novih bandov. Slednje bo vrglo odl…
5. 4. 2002, Matija Prnaver
Gore Obsessed
Gore Obsessed
Recite kar hočete, ampak Cannibal Corpse še vedno ostajajo sinonim za brutalni death metal. Tudi če pri katerem bandu dobite bolj raztreščene možgane, več krvi po stenah in seks z bolj razpadajočim truplom, pa po kvaliteti Cannibal Corpse še vedno ostajajo med vodilnimi.
Cannibal Corpse so band, ki ostaja pri svojem tudi na osmem albumu. Njihov razvoj ne prinaša omembe vrednih sprememb, malenkostne variacije na zvoku pa jih ohranjajo še vedno zanimive. Na Gore Obsessed še bolj kot na albumih iz zadnje polovice devetdesetih, tudi zaradi producenta Neila Kernona (Nevermore, Queensryche, Macabre),…
4. 4. 2002, Matija Prnaver
Let Mortal Heroes Sing Your Fame
Let Mortal Heroes Sing Your Fame
Je že tako, da tole postaja pravilo. Če nimaš ideje za svoje lastno besedilo, potem se pač inspiriraš iz del pisatelja J.R.R. Tolkiena. Ampak ker so njegova dela zanimiva in obširna, se še najbolj splača iz njih pobrati snov za cel album. In svoje cenjeno muziciranje posvetiti prej omenjenemu pisatelju (huh!). No ja, nekateri so šli še dlje, kot recimo Summoning. Njim je slednje uspelo še šestič, povrhu vsega pa pri tem niso niti prvi in še zdaleč ne edini.
Če pustimo tolkienovsko obsedenost na strani, nam na albumu ostane osem glasbenih mojstrovin. Silenius in Protector, člana tega avstrijskeg…
27. 3. 2002, Matija Prnaver
Breath Of Life
Breath Of Life
Šestletni odmor, katerega so si vzeli za “nabiranje energije”, Magnum prekinjajo z enajstim albumom Breath Of Life. Ta odločitev se je vsekakor obnesla, saj ta plošča kar izžareva svežino. Povrh vsega pa jih je četrt stoletja trajajoče ustvarjanje naredilo vse prej kot stare in dolgočasne.
Magnum se seveda držijo melodičnega progresivnega rocka, v katerega zgodovini so nedvomno eden pomembnejših členov. Ostajajo spevni, na dele lahkotni, v slogu rocka osemdesetih, katerega so seveda obdelali s perfekcijo sodobne produkcije. Breath Of Life je polna pozitivno nabite atmosfere in menjavanja razpol…
21. 3. 2002, Matija Prnaver
Morbid Fascination Of Death
Morbid Fascination Of Death
Carpathian Forest so kar tipični predstavniki norveškega black metal undergrounda. Svoji tradiciji se niso izneverili tudi na Morbid Fascination Of Death.
Na tem albumu slišite black metal srednjega tempa, surov, sovražen in temačen, z nevsiljivim ambientom. Carpathian Forest sploh ne skrivajo, da so se black metala učili pri stari norveški šoli, v njih prepoznate med drugim tudi Darkthrone in Mayhem; slednjim so čast izkazali tudi s priredbo Ghoul. Začnejo z zlobnim in do neke mere morbidnim uvodom Fever, Flames And Hell, slednja pridevnika pa obdržijo skozi celo ploščo. Kar se tiče uporabljen…
Vse galerije
Vsi
Domači
Tuji