27. 9. 2001, Matija Prnaver
10 Years Of Chaos And Confusion
10 Years Of Chaos And Confusion
Ena izmed stvari, ki jih počne glasbeni mojster Peter Tägtgren je seveda band Hypocrisy. Kot je zelo očitno iz naslova tele plošče, to počne že desetletje in po takem obdobju “best of” album sodi pod rubriko “spodobi se in pravično je”.
In ravno tako pravično so porazdelili vključene komade – z vsakega albuma po dva, kar pomnožimo s sedmimi albumi in… Bravo, deklica z očali iz prve klopi, rezultat je štirinajst. Ves material starejšega letnika kot 1996 so posneli ponovno. Tako so komadi iz začetnega obdobja Hypocrisy dobili pridih sedanjega ustvarjanja banda, po slogu in kvaliteti, brez kakšnih…25. 9. 2001, Matija Prnaver
Sabaium
Sabaium so začeli s snemanjem novega albuma, na katerem bo devet ali deset avtorskih komadov, nekaj od tega tudi v slovenščini. Album bo predvidoma nared do konca leta, band pa obljublja, da boste lahko pred izidom na njihovi strani slišali kak MP3. /M.P.C./
25. 9. 2001, Matija Prnaver
Violent Revolution
Violent Revolution
Kreator so vedno vedeli, kdaj bo naslednja plošča dolgočasna, če ostanejo pri identičnem slogu (saj se še spomnite situacije Coma Of Souls – Renewal, na primer) in povrh vsega so skozi vsa leta ostali dovolj samosvoji in izraziti. Vse to velja tudi za njihovo deseto studijsko ploščo Violent Revolution, saj so Kreator band, ki se lahko popolnoma zadovoljivo inspirira samo iz svojih dosedanjih izdelkov.
Na albumu se prelivata tradicija in novodobnost tega banda. Predstavljajte si tole: agresija in ostrina Outcasta, prepletena z nekičasto melodiko, kakršno smo slišali na prejšnji Endorama in za na…
19. 9. 2001, Matija Prnaver
Damnation
Damnation
Hades, tokrat s sedmim studijskim albumom in tretjim za Metal Blade, ter nekaj spremembami v zasedbi glede na prejšnjega The Downside. K bandu se je vrnil originalni basist Jimmy Schulman, Ron Lipnicki je njihov novi bobnar.
Tudi z Damnation se Hades držijo svojega sloga, ki pa seveda doživlja nekaj malenkostnih evolucijskih sprememb. Njihov power metal je v popolnoma ameriškem slogu (jasno, od tam so fantje tudi doma), do neke mere tudi progresiven. Ostri in težki riffi med seboj običajno nepovezani, vendar pa za to, da je glasba tekoča, poskrbi lepo potekajoč, za ameriški power metal tipičen…
14. 9. 2001, Matija Prnaver
Demo (2001)
Demo (2001)
Last Rites so italijanski band, čigar začetki segajo v leto 1997. Tole je njihov prvi demo CD, ki so ga posneli v Nadir studiu pri Tommyju Talamanci, ki ga (če ga) poznate od Sadist.
Tale demo je, čeprav so na njem samo trije komadi, tako raznolika stvar, da na njem najdete čuda in pol. Dobro osnovo dajejo thrasherski ritmi in ostra ritem kitara, ki prehaja od thrasha, skandinavskega melodičnega death metala do power metala. Še večja pohvala gre njihovemu solo kitaristu, saj lepe, melodične in hitre solaže kar letijo s strun! V smer, kamor se obrne glasba, tja ji sledi vokal – iz tradicionalno …
13. 9. 2001, Matija Prnaver
Domain Of Death
Domain Of Death
Brutalno, brutalnejše, najbrutalnejše! Že tako je Mortician pripadla čast biti eden najbrutalnejših death metal bandov, s svojim tretjim celovečercem, ups, studijskim albumom Domain Of Death pa so v tej kategoriji potolkli še svoje dosedanje izdaje.
Sicer pa v osnovi Mortician ostajata Mortician: vokal prihaja iz najtemnejših in najglobljih delov grla, preprosti riffi, še vedno za tolčenje skrbi ritem mašina, katere udarci segajo od počasnih do za živega bobnarja prehitrih udarcev. Bass pa je tokrat pod maksimalno distrorzijo! Horror uvodom se tudi tokrat niso odrekli, komadi pa so kombinacija…
6. 9. 2001, Matija Prnaver
Citadel
Citadel
Američani Guild Of Ages so povili svoj prvenec leta 1995, takrat še pod imenom banda Caught In The Act, katerega so nekaj let kasneje zamenjali s slednjim (hmm, le kdo jim je sunil prvotnega?).
Guild Of Ages so reinkarnacija hard rocka iz osemdesetih, katerega so lepo izpeljali v slogu sedanjega časa. Plošča skozi vseh deset komadov ohranja dogajanje, vmes pa boste v njihovi glasbi našli tudi vplive melodičnega in glam metala. Fantom je tehnika vse prej kot tuja, odlično pa so se odrezali tudi pri sestavljanju komadov. Citadel je spolirana plošča, pred osladnostjo pa jih rešuje kakšen bolj pošt…
6. 9. 2001, Matija Prnaver
Moribund
Moribund
Malo je death metal bandov iz Nemčije in seveda še manj takih, ki v pozitivno smer odstopajo od povprečja. Anasarca s svojim drugim albumom Moribund nedvomno dokazujejo slednjo trditev.
Njihov brutalni death metal se zgleduje pri tistem čezoceanskem, v katerega so vključili tudi nekaj občutka iz klasike te zvrsti. Ter jasno tudi malenkost svojega, za kar so najlepši primer posrečeni riffi z ravno pravo mero melodike, da ne pokvarijo brutalnega izraza albuma. Plošča poteka brez presenečenj, z izjemo komada Of Life And Death, ki je nekakšna počasna in ganljiva brutalnost. Na Moribund ne boste sl…
30. 8. 2001, Matija Prnaver
Head Of The Deciever
Head Of The Deciever
Nedvomno je “rockstars” tisto, kar Wizard nikakor niso. Ko sem ugotovil, da je tole že njihov četrti album, sem kar izbuljil oči. Fantje, kje ste se skrivali do sedaj?
No, pa jih dajmo po stari dobri maniri najprej nekam popredalčkat. Sodijo nekam med power in ameriški heavy metal. Head Of The Deceiver je dokaj tipični izdelek nemškega “true” metala, sproduciran s strani bivšega “grobokopača” (Grave Digger) Uwe Lulisa. S ploščo se lahko spoprijateljite že ob prvem poslušanju, saj so si za take podvige komadi med seboj dovolj različni. In ker so poleg tega tudi na moč spevni in himnovski, boste …
28. 8. 2001, Matija Prnaver
True Carnage
True Carnage
Six Feet Under ostajajo zgleden death metal band srednjega tempa. Poleg tega tudi zelo dejaven, saj je letos že tretje leto zapored, ko so poskrbeli za izdajo.
True Carnage je nadaljevanje dosedanjega ustvarjanja Six Feet Under, z nekaj presenečenji, ki jih mogoče niti nismo pričakovali: menjavanje ritma je na tej plošči mačji kašelj, spremembe vokala prihajajo brez opozorila, ni ga elementa, ki ga Six Feet Under ne bi znali (bolj ali manj posrečeno) vpeljati v komad,… Takorekoč vsak komad od začetka do konca nekajkrat postavijo na glavo. Kaj od zgoraj naštetega zna biti stvar okusa, jasno pa j…
23. 8. 2001, Matija Prnaver
Deride At The Top
Deride At The Top
Do sedaj me je Japonska asociirala na samuraje, Sony, riž, pa suši, pa črnolase punce… na to listo pa so se po novem uvrstili tudi Double Dealer, band, ki je nastal iz Concerto Moon in Saber Tiger. Do mojega CD playerja jim je uspelo priti z drugo ploščo Deride At The Top in kot pravijo sami, igrajo melodični power metal. No ja, če ne bi bil slednji izraz dandanes tako hudičevo moderen, bi lahko rekli tudi kar heavy metal z melodičnimi vplivi. Saj se tudi to sliši vredu, ne? Double Dealer so se te glasbe lotili na svoj način in s tem obšli podobne evropske bande, ki nam jih (vsaj zaenkrat) nit…22. 8. 2001, Matija Prnaver
Giljotina
MATIJA:
Zdaj ste v Sloveniji postali kar znani, ampak predvidevam pa, da vas čisto vsi spet ne poznajo. Dajte še enkrat za vselej povedat, kdo in kaj je Giljotina.
GILJOTINA:
DAVID: Smo Giljotina iz Celja. Zaenkrat smo trio: jaz pojem in igram kitaro, Miran igra bobne, Dragan pa bass.
MIRAN: Vpliv na naš začetek so imeli Metallica, Sepultura, Slayer, itd. Dosedaj smo v studiu že posneli svoj material. Ker nismo bili zadovoljni s kvaliteto smo se odločili, da tega ne izdamo. Kasneje smo se začeli ukvarjati bolj s progresivno muziko. Na novih komadih bomo ohranili kanček metala, sicer pa bomo skušali glasbo narediti bolj komplicirano – da pokažemo nekaj več, saj igramo že šest let.
MATIJA:
Lahko v kratkem računamo, da bodo med ljudi prišli kakšni vaši novi posnetki?
GILJOTINA:
DRAGAN: V načrtu imamo snemanje novih komadov, ampak tokrat se bomo pa res potrudili, tudi s promocijo. Novi CD bo, ko bo prišel, res tista prava Giljotina.
MATIJA:
Se pravi drugačen od vaših prvih posnetkov?
GILJOTINA:
DRAGAN: Čisto drugačna glasba bo, bodo pa na njem še vedno naše stare stvari.
MATIJA:
V kakšno smer drugačna glasba?
GILJOTINA:
DAVID: V tako smer, da več pokažemo. Štiri leta smo rabili, da smo naredili prve posnetke. Od tega je sedaj minilo že kar nekaj časa in medtem smo se tudi spremenili. Hočemo igrati tudi kaj drugega, zato se bomo spustili v bolj progresivne vode.
MIRAN: Hočemo pokazati, da se metal da igrati kvalitetno in da se da svoje občutke vseeno pokazati tudi preko distorzirane metal glasbe.
MATIJA:
Se pravi na višjem tehničnem nivoju…
GILJOTINA:
DRAGAN: Tudi, ja.
MIRAN: Najprej bomo posneli, potem si boste poslušali in se bomo takrat zmenili. Sedaj verjamemo v to kar delamo, ampak bomo počakali na kritike. Nekaj govorit vnaprej je brezveze.
MATIJA:
Imate tudi novega klaviaturista, ki pa, kot vidim, z vami še ne nastopa.
GILJOTINA:
DAVID: Imeli smo ga, sedaj ne več.
DRAGAN: He’s gone with the wind.
DAVID: Samo trikrat je prišel na vajo.
MATIJA:
Sedaj iščete novega?
GILJOTINA:
D…
21. 8. 2001, Matija Prnaver
The World Needs A Hero
The World Needs A Hero
Tokrat njihov deveti studijski album in prvi za založbo Metal Is Records. Ko sem se ob poslušanju njihove prejšnje plošče ustrašil, da bodo čisto pozabili na svojo tradicijo, je The World Needs A Hero prav lep dokaz nasprotnega.
The World Needs A Hero je mešanica njihovih albumov od Countdown To Extinction naprej, veliko bolj orientirana v preteklost kot Risk ter morda malenkost premalo, da bi se nad njo navdušili poslušalci njihovih plošč iz osemdesetih. Kakorkoli pa, Megadeth so ostali Megadeth: tudi na pričujoči plošči dobite jezno sovražen Mustainov vokal, poudarjeno basiranje, grmeče poča…17. 8. 2001, Matija Prnaver
Antithesis
Dying For Life, najnovejši album banda Antithesis, prihaja na evropske police 20. avgusta. S spremenjenim artworkom ga bo izdala nemška založba Massacre Records. /M.P.C./
14. 8. 2001, Matija Prnaver
Necrodynamic
Necrodynamic
Night In Gales nadaljujejo s svojim razvojem in oddaljevanjem od prvotnega death metala, ki so ga prakticirali na začetnih izdajah. Pridobivajo na originalnosti in nadaljujejo tisto, v kar so se spustili s prejšnjim albumom Nailwork.
Necrodynamic je melodični death metal na rockerski način. Pri pisanju glasbe se zgledujejo tudi po izdelkih, ki imajo za sabo več kot desetletje, ostajajo pa pri sodobni produkciji in zvoku inštrumentov. Death vokal kombinirajo z navadnim, slednjemu po večini pripadejo refreni, ritem kitara prakticira preproste in izrazite riffe, skozi katere “uletavajo” bliskovite…
8. 8. 2001, Matija Prnaver
Digimortal
Digimortal
Ležite na smrtni postelji. Vaš spomin downloadajo v čip in ga shranijo. Po petindvajsetih letih iz inkubatorja vzamejo vaš klon in vanj vgradijo vaš prejšnji spomin. Digitalna tehnologija vam je omogočila nesmrtnost. Dobrodošli v svetu Digimortal, čigar liričnemu konceptu pravkar poklanjam 11 od 10 možnih točk.
Vsem navdušencem nad njihovo prejšnjo ploščo Obsolete se je triletno čakanje nedvomno izplačalo: Digimortal je z njo v zelo tesnem sorodstvu. To so tipični Fear Factory, ki znajo biti všeč tudi poslušalcem njihovega zgodnjega materiala. Ob besedi tipični je seveda vsakomur jasno, kaj bo …
28. 7. 2001, Matija Prnaver
La Grande Danse Macabre
La Grande Danse Macabre
Še predno sem prvič poslušal tole ploščo, sem se spomnil na stare Marduk albume, pri katerih sem vedno našel neko stvar, da sem se zmrdoval: če ni bilo dolgočasno je bilo enolično, pa zvok ali produkcija… vedno nekaj. Od takrat pa je razvoj pri Marduk več kot opazen in ob Le Grande Danse Macabre ostajam brez pritoževanja.
Album je nadaljevanje sloga, slišanega na prejšnji Panzer Division Marduk. Okitil pa ga bom s še nekaj presežniki: je njihov najbolj dodelan, izpiljen in razgiban album do sedaj, pa tudi z najčistejšo produkcijo (za katero so že po tradiciji poskrbeli v Abyss studijih).
Komade…
24. 7. 2001, Matija Prnaver
Dead Man's Fear (demo)
Dead Man's Fear (demo)
Hrvaški Forlorn Legacy ostajajo zelo aktivni, saj je Dead Man’s Fear že četrta demo izdaja od njihovega nastanka leta 1995. Demo so izdali v CDR formatu, zataknjenim v lepo oblikovano naslovnico.
Forlorn Legacy so od svojega nastanka zlezli vsaj kakšen nivo više. Če primerjam Dead Man’s Fear z njihovim začetnim materialom, je novi bolj tehnično izpiljen, z zahtevnejšimi strukturami in nasploh kvalitetnejši s strani vsakega inštrumenta (in vokala). Sicer pa band ostaja v okviru prvotno začrtanega melodičnega death metala. Skozi celo ploščo dobro lovijo ravnotežje med melodiko in brutalnostjo, še…Auu, moje kosti! Ravnokar je odbila šesta ura (zjutraj, jebemti) petka, 29.06.2001, stojimo pred prizoriščem Bang Your Head festivala in prihajamo k sebi po osem urni vožnji do Balingena. Zares pa je steklo mal čez devet, ko smo dobili “ovratnice” in zapestnice.
Prvi band, Tierra Santa je začel igrati že ob desetih, tako da smo, jasno, njihov nastop preživeli v vrsti pred kioskom za akreditacije. Poleg tega se tudi nismo udeležili “predigre” festivala v četrtek pozno zvečer, ko so v bližnjem klubu pod naslovom Warm Up-Show nastopili Vicious Rumors, Paradox in Majesty. Smo pa ujeli konec nastopa…
17. 7. 2001, Matija Prnaver
Lament Of Flesh
Lament Of Flesh
Brazilskim brutalnežem Necroterio je po sedmih (kako pravljično) letih uspelo na svet spraviti prvi CD. In sicer, kratko in jedrnato - v manj kot pol ure se odvije tale gore/grind zadevščina. Album je začet in končan z instrumentaloma (dobra!), vmes pa poleg že omenjenega gore/grinda v ušesa sekajo še drobci death metala, vidni recimo pri kakšnih kitarah, malo bolj naravnanih v melodiko. Grešno bi bilo misliti, da manjka za to zvrst zelo značilnega "verblanja" in "činelanja" , ekstremno globok vokal spominja na bande a la Deeds Of Flesh, seveda pa je podkrepljen z obveznimi grind-coreovskimi k…
Aktualno
Vsi intervjuji
Zadnje objave
Koncerti & Festivali
Vsi
Domači
Tuji