Do sedaj me je Japonska asociirala na samuraje, Sony, riž, pa suši, pa črnolase punce… na to listo pa so se po novem uvrstili tudi Double Dealer, band, ki je nastal iz Concerto Moon in Saber Tiger. Do mojega CD playerja jim je uspelo priti z drugo ploščo Deride At The Top in kot pravijo sami, igrajo melodični power metal. No ja, če ne bi bil slednji izraz dandanes tako hudičevo moderen, bi lahko rekli tudi kar heavy metal z melodičnimi vplivi. Saj se tudi to sliši vredu, ne? Double Dealer so se te glasbe lotili na svoj način in s tem obšli podobne evropske bande, ki nam jih (vsaj zaenkrat) niti najmanj ne manjka. V svoji glasbi so uporabili dovolj old school metala, da so “trši” od evropskih sorodnikov in ostajajo pri ravno pravšnji meri spevnosti. Navdušil sem se nad hripavim vokalom, ob katerem nikakor ne morem mimo Uda Dirkschneiderja, lepimi riffi in bliskovitimi solažami, ki odlično popestrijo dogajanje, čeprav niso nekaj, česar ne bi slišali še nikoli prej. Klaviature pomagajo pri ritmih in se (hvala “kurcu”, vsaj pri tem bandu) vzdržijo kakšnih nekontroliranih simfoničnih izbruhov.
V drugem delu albuma sicer malenkost “prismrdi” po neizrazitosti, imate pa za to na plošči balado If Fate Includes All The Love, katero bi brez slabe vesti uvrstili na Best Of Metal Ballads.
Double Dealer so našli pravo mero med ostrino in melodiko. Tudi zaradi tega se lahko znajdejo v kolekciji kakšnega old school metalca, poslušalci power metala imate odlično priložnost, da poizkusite nekaj čezmorskega… Kdor pa ob omenjanju power metal banda reče “pa ne še en”, naj si zavrti Double Dealer. Morda tokrat ne bo tako.

Matija

Album je prispevala založba Panika Records.