Štiri leta so minila od zadnjega Zandelle albuma Twilight On Humanity, obetavnega underground power metal izdelka. A to je predolga doba, da bi konec leta Zandelle z Vengeance Rising lahko nadgradili svoj položaj, ki so si ga pridobili s predhodnikom. A ker metalci vseeno niso pozabljivi, jim z Vengeance Rising vseeno ne bo potrebno štartati iz čiste »nule«. Medtem je v bandu prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb (zamenjala sta se bobnar in kitarist), stilskih korektur pa se Zandelle niso šli.
Vedno je lepo slišati dober ameriški power metal, ne glede da Vengeance Rising ni 100% izdelek ameriške šole, ampak svoje vplive vlečejo iz tradicionalnega britanskega heavy in novejšega tipičnega evropskega power metala. Pri tem so na trenutke z riffi in melodijami blizu Hammerfall, drugače pa na albumu ne manjka dvojnih kitar tipa Iron Maiden, klasičnega ameriškega power riffanja, vokal je tako ali tako prepoznavni 80’s ameriški (manjkajo le pravi screami), po epski plati določene skladbe spominjajo celo na kultne ameriške zasedbe kot Warlord. Celoten album drži dokaj visok kvalitetni nivo, nabit je z energijo, dinamiko, tempo je večji del precej navit, veliko je prehodov, od teh pa kakšen tudi ni izpeljan najbolj posrečeno. Svoj vrhunec pa doseže v zaključni skladbi, devetminutnem epu Necromancer, kjer na zelo uspel način prikažejo vse svoje glavne značilnosti in povežejo staro šolo power metala z novo. Še več takšnih skladb, oziroma nekaj krajšega na nivoju Jag Panzer in band bi imel priložnost doseči večji krog prepoznavnosti. In še nasvet: naj že svoje albume nehajo producirati sami in naj se rešijo kiča na naslovnici.

Matjaž