Fozzy

»Zelo redko se zgodi, da rock band vpliva na splošno dogajanje v posameznih državah. Seznam je kratek: The Rolling Stones, The Beatles, Led Zeppelin in seveda Fozzy. Tako je… Fozzy.« S tem se začne uvod v zgodbo o Fozzy, novem ameriškem heavy metal bandu, ki je nastal s preigravanjem heavy metal klasik. Wrestler Chris Jericho aka Moongoose McQueen, bivši Stock Mojo frontman Rich Ward aka Duke LaRue, znani producent Andy Sneap aka Lord Bayden Powell, The Kidd, Claude »Watty« Watson in KK Laflame je šest prijateljev, ki so se z maskoto Arthurjem konec junija na Bang Your Head!!! festivalu prvič predstavili tudi na stari celini. Ob tej priložnosti sem se pogovarjal s kitaristom Richem Wardom.


MATJAŽ:
Povej mi, kako se počutite v Evropi, potem ko ste 20 let prebili na Japonskem?

RICH:
He, he, zelo dobro. Vsa zgodba okoli Fozzy banda mi je zelo všeč, super je. Prihajamo iz Amerike, kjer heavy metal ni kdo ve kako popularen, razen seveda nu-metala. Imamo še veliko klasičnih heavy metal bandov, vendar ti nimajo veliko privržencev. V bandu smo se zbrali sami prijatelji, kolegi iz Stuck Mojo, naš producent Andy Sneap in wrestler Chris Jericho. In ko smo sestavljali band, smo imeli v mislih, da je pomembno, da ne bomo le tribute band, ampak da iz vsega naredimo velik show in da si izmislimo zanimivo zgodbico, v kateri bomo glavne osebe. Zaradi tega bi imeli večje možnosti, da bi nas sprejela tudi mainstream publika, ki nas drugače ne bi, če bi igrali le stare pesmi iz osemdesetih. Da smo si vse izmislili, smo potrebovali tri do štiri mesece in nastalo je nekaj podobnega kot film Spinal Tap in The Blues Brothers, kjer so si tudi izmislili zanimiv koncept. Bilo je res zabavno.

MATJAŽ:
In kako so vas sprejeli v ZDA?

RICH:
Glej, stvar je taka. V Ameriki so ljudje zelo podvrženi trendom in določenim stvarem ne posvečajo pozornosti veliko časa. Ko stvar ni več popularna se ne zanimajo več zanjo, trendi se manjajo zelo hitro. Ko smo podpisali pogodbo z založbo smo se odločili, da pri glasbi ne bomo delali nobenih kompromisov in da bi bili boljši produkt, da bi nas širša publika bolje sprejela smo se odločili, da si izmislimo zgodbico. Posneli smo polurni film, ki je naredil zelo dober vtis na ljudi. Ti so bili z njim zelo zadovoljni in so nas sprejeli zelo dobro. Če si ne bi izmislili zgodbice in če ne bi posneli filma mislim, da nam ne bi šlo tako dobro, kot nam gre.

MATJAŽ:
Doma ste že odigrali nekatere koncerte?

RICH:
Tako je.

MATJAŽ:
Pred koliko ljudmi?

RICH:
Približno tisoč ljudi si nas pride pogledat, igramo v velikih klubih.

MATJAŽ:
A v začetku ste bili Fozzy Osbourne, če se ne motim?

RICH:
Prav imaš. Začeli smo le kot skupina prijateljev, ki preigrava svoje najljubše pesmi, to je bilo vse. Nikoli nismo pomislili, da bi podpisali pogodbo z založbo, nikoli si nismo mislili, da se bomo odpravili na turnejo. Ko smo bili na turneji s Stuck Mojo in smo imeli prost dan, smo šli v lokalni klub in tam odigrali kak koncert za zabavo. Na enem takšnih nastopov smo srečali Chrisa in kmalu je začel peti z nami. Potem smo postali malo bolj resni, kajti vse več ljudi je prihajalo na naše showe in bili so zelo zadovoljni s tistim, kar vidijo in slišijo. Od takrat dalje se je naša popularnost le še večala in zdaj smo, kar smo.

MATJAŽ:
Chris je torej znameniti wrestler?

RICH:
Seveda.

MATJAŽ:
Ko sem bil mlajši, sem dosti gledal wrestling po televiziji in veliko wrestlerjev je spremljala metal glasba. Zato niti ni tolikšno presenečenje, ko vidim Chrisa v metal bandu.

RICH:
Chris je velik heavy metal fan, nor je na heavy metal. V njegovi zbirki CD-jev lahko najdeš CD-je najmanjših underground heavy metal bandov, obožuje metal.

MATJAŽ:
Ima rad stari, klasični metal ali tudi nu-metal?

RICH:
V bistvu oboje, vendar preferira stari metal in odlično tehnično podkovanost glasbenikov. Njegov najljubši nov band so Dream Theater. Rad ima zelo dobre glasbenike in iz tega seveda sledi, da ima raje klasični metal, kajti tam je veliko progresivnega metala in tehnično podkovanih glasbenikov. Obožuje bande kot so Iron Maiden, Judas Priest, odlične kitariste.

MATJAŽ:
Imate pa tudi maskoto, pujsa.

RICH:
Tako je, Arthurja.

MATJAŽ:
Kje ste ga našli?

RICH:
Iron Maiden imajo Eddieja, Judas Priest Helliona, mi imamo Arthurja.

MATJAŽ:
Kje pa je dobil vse te medalje, ki jih nosi?

RICH:
Zaslužil si jih je. Za svojo udejstvovanje v metalu. Je strokovnjak za metal, dobil jih je, ker je pravi metalec.

MATJAŽ:
Naslednji teden v Evropi izide vaš album Happenstance in na njem imate tudi nekaj lastnih pesmi. Včeraj ste igrali Crucify Yourself in misli, da ta pesem ni bila preveč v stilu osemdesetih?

RICH:
Ja, ima bolj moderni prizvok. Igramo priredbe starih pesmi, a poleg tega smo vsi glasbeniki in prihajamo iz različnih bandov. Jaz pišem pesmi, ki so mi všeč in to je bistvo Fozzy. Kdor je slišal Stuck Mojo ve, kakšen stil pisanja glasbe mi je všeč. Te pesmi so zelo reprezentativne za moj stil igranja kitare.

MATJAŽ:
Ti si torej napisal vse nove pesmi?

RICH:
Da.

MATJAŽ:
Kakšne imate kaj načrte za prihodnost?

RICH:
Glavno je, da se bomo zabavali. Nikoli nismo imeli nikakršnih načrtov, da bi bili velik band, da bomo uspešni. A če bo uspeh prišel, potem se ga ne bi branili. A bistvo banda je, da se družimo skupaj, da igramo naše najljubše pesmi, da se zabavamo, da naredimo zabavo za našo publiko in da uživamo kot skupina prijateljev. Smo prijatelji, ki se radi zabavamo.

MATJAŽ:
Vas lahko pričakujemo tudi na kakšni turneji?

RICH:
Chrisovi termini wrestlinga nam ne dovolijo, da bi se odpravili na daljšo turnejo. Vendar pa lahko igramo posamezne koncerte, enega do dva naenkrat.

MATJAŽ:
Tako kot tega tukaj. In kako ti je všeč ta festival?

RICH:
Fenomenalno je.

MATJAŽ:
Mogoče nastopajo tudi kateri od tvojih najljubših bandov?

RICH:
Absolutno. Halford, Slayer, Candlemass so bili neverjetni, veliko odličnih bandov je tukaj. Obožujem Nevermore, komaj čakam, da jih vidim igrati. Navdušen sem bil tudi nad Jag Panzer, to so neverjetni glasbeniki, kot veliko teh bandov. Tudi Saxon so bili sinoči odlični.

MATJAŽ:
Misliš, da se lahko kaj takega zgodi tudi v ZDA?

RICH:
Zelo si želim, vendar dvomim. Trenutno je v ZDA zelo popularen nu-metal, bandi kot Slipknot, potem so tu hip hop bandi kot Limp Bizkit, rap je zelo popularen in dance glasba. V ZDA ni prave scene za pravi metal. Edini band, ki igra pravi metal in je popularen je Pantera. Oni so velik band in igrajo na velikih odrih. Pantera, Metallica in to je to. Tudi Megadeth, vendar zdaj jih ni več.

MATJAŽ:
Kako pa je kaj s Stuck Mojo, si končal s tem bandom?

RICH:
Ja, s Stuck Mojo je konec. Imam še en band Sick Speed, v katerem so isti člani kot v Stuck Mojo, le da nimamo raperja. Samo jaz pojem pri Sick Speed.

MATJAŽ:
Kakšno glasbo pa igrate?

RICH:
Podobno, kot so originalne skladbe pri Fozzy, moj stil igranja, težki kitarski riffi, dobre melodije in kitarske harmonije, solaže in podobno. Dobri melodični metal.

MATJAŽ:
Rich, hvala za intervju.

RICH:
Hvala tebi, bilo mi je v zadovoljstvo.

MATJAŽ:
Za konec pa še prepričaj vse naj pridejo na vaš naslednji koncert, ki bo v bližini.

RICH:
Upam, da bomo z našim Fozzy showom kdaj prišli v vaše kraje in z nami bo prišel Arthur, ki bo prinesel s seboj vse svoje medalje. To morate videti.