MATJAŽ: Super je videti, da se Masterplan vračate. Prvi single Chase the Light zveni odlično, je zelo nalezljiv, s tistim klasičnim feelingom Masterplan, ki spominja na prva albuma. Odzivi do zdaj so videti izjemno pozitivni. Ali te je takšen odziv presenetil ali si ga pričakoval?
ROLAND: Malce pa sem presenečen. Kar nekaj časa nas ni bilo. OK, pred dvema letom smo kot ogrevanje za turnejo posneli single Rise Again. Takrat smo po Evropi koncertirali s Firewind. Nismo pa imeli nekega uradnega izida albuma, šlo je za neko posebno izdajo. Zdaj, po nekje trinajstih letih, je to prvi izdani pravi album. Seveda se nekateri ljudje vedno pritožujejo, a odzivi so na splošno nadvse pozitivni. Rekel si, da je pesem catchy, zame osebno pa je Chase the Light kar zahtevna pesem, ima proggy feeling, je močna pesem. Za prvi single, ki predstavlja nov album, sem želel, da je močan, udaren, ne kakšna balada. V preteklosti smo Masterplan kot uvodni single pogosto predstavili nekoliko bolj »poppy« pesem, ki bi se lahko vrtela po radijih. Imamo tudi kakšno tako pesem, a sedaj nisem hotel kot prvo pesem takšne, ki bi na tak način predstavila nov album. Smo le metal band in metal fani radi poslušajo metal pesmi.

MATJAŽ: Pesem je narejena v duhu prvih dveh albumov Masterplan. Je bilo to namerno ali se je to zgodilo naravno med pisanjem novega albuma?
ROLAND: Rekel bi, da je do tega prišlo čisto po naravni poti. Glasbe ne postavljam več v nobene okvire, nihče mi ne more govoriti, kaj naj delam in česa ne. Naj na tem mestu razložim določene zadeve iz preteklosti. Ko smo delali Time to Be King z Jornom Landejem, smo bili precej omejeni, kajti Jornu prva albuma nista bila všeč. Tega nisem razumel in še vedno ne razumem. Vsi so imeli zelo radi Masterplan in Aeronautics. A Jorn nekako nikoli ni maral power metala, ni mu bil všeč ta tipični nemški power metal s hitrimi, udarnimi komadi. Zato smo morali pri pisanju albuma Time to Be King sklepati kompromise. Saj ne, da je album slab, vendar ni na nivoju prvih dveh. Ko sem pisal album Novum Initium, so bile pesmi še vedno pisane za Jorna kot vokalista. Rekel bi, da je bilo 90 % materiala narejenega za Jorna. Pri tem albumu pa nisem imel čisto nobenih omejitev, kaj naj bi posneli in česa ne. Pri pisanju sem bil popolnoma svoboden in te pesmi sedaj v celoti odražajo moj stil. To so moji aranžmaji. Vseh pesmi nisem napisal jaz, a kot aranžer in producent sem imel končno besedo pri vsem materialu. Sedaj imamo precej več svobode.

MATJAŽ: Od novega albuma Metalmorphosis smo slišali prvi single. Album izide junija. Lahko predstaviš album nekoliko podrobneje, kaj lahko pričakujemo od novega albuma?
ROLAND: Album je zelo barvit, raznolik. Kot nakazuje že sam naslov, je album bolj metalski. Masterplan gremo bolj v čisto metal smer. Naslov Metalmorphosis ima tudi metaforičen pomen seveda. Naslednja pesem, ki izide zelo kmalu, ima super vokalne melodije. Je tudi usmerjena bolj k našim koreninam, začetkom Masterplan, spominja tudi na Helloween. Navsezadnje iz tam izhajam. Za tretjo pesem, ki izide aprila, v času začetka turneje, smo naredili besedilni video. Četrto pesem pa bomo predstavili pred izidom albuma, junija. Ta pesem je čisto drugačna ter precej bolj čustvena in ljudje, ki so jo že slišali, dobivajo ob poslušanju kurjo polt in solze v očeh. Rekel bi, da je to moja najljubša pesem albuma. Velik del pesmi tudi odpojem. Prvič v zgodovini Masterplan se je zgodilo, da sem tudi vokalno tako aktiven. Moj vokal je tudi zelo čist, pojem refrene in še določene dele. Skladbi sem želel dodati še en drugačen vokal, ki bi se skladal samo z njeno zgodbo. Preostali del albuma pa je precej raznolik. Ena izmed skladb ima orientalski pridih, je bolj v stilu Rainbow. Naslovna skladba je tudi ena izmed mojih najljubših,. Se bomo pa še odločili, če bomo zanjo naredili besedilni video, mogoče pa kar pravi videospot. Album je bolj raznolik, bolj metalsko usmerjen, kot sem že omenil, imeli smo več svobode pri ustvarjanju.

MATJAŽ: Želel sem te povprašati o samem naslovu, a si že sam omenil, da gre pri tem za transformacijo v bolj metal smer. Pojem metamorfoza tu nima nekega drugega, globljega, posebnega pomena?
ROLAND: Ne, ne, tu gre čisto za igro besed. Pojem metalmorfoza seveda ne obstaja. Brskal sem po googlu. Neki band, ne spomnim se več točno, kateri, je tak naslov že uporabil, vendar ta ideja o naslovu zelo paše k albumu. Albumu sem želel dati preprost naslov, ne spet nekaj latinskega, kot smo imeli z Novum Initium. Sem preprost človek. Mogoče včasih ustvarjam preveč komplicirano glasbo, a drugače sem pa zelo preprost, hehehe. Ljudem je treba dati preprosta sporočila, ki jih razumejo. Enako je pri meni, ko moji idoli ustvarjajo glasbo. Rad imam preproste, razumljive naslovnice, skladbe. Ne maram, če se gre preveč v podrobnosti. Sporočilnost glasbe mora biti preprosta in razumljiva.

MATJAŽ: Imeli ste precej dolg odmor. Si bil v tem času vseskozi aktiven s pisanjem pesmi ali si se v to spravil šele, ko si se odločil za nov album?
ROLAND: Ja, moram reči, da je bil odmor zelo dolg. Glavni razlog je bil v tem, ker sem bil zelo zaposlen s produciranjem v studiu, ki ga imam tu na Slovaškem, kjer živim že več kot 20 let. Zadnjih dvanajst, trinajst let je studio na voljo za snemanja tudi drugim skupinam in sem je prišlo res veliko zasedb. Tu je bilo polno slovaških, čeških in mednarodnih bandov. Nekaj je bilo znanih, precej neznanih. Vseskozi sem produciral, nisem imel časa za pisanje novih pesmi. Tudi moje igranje kitare je bilo potisnjeno na stran. Nisem imel časa. Masterplan smo se vsake toliko časa odpravili na kakšno turnejo, občasno smo igrali na poletnih festivalih. Pred dvema letoma sem se odločil vrniti bolj resno, samo pisanje pesmi pa se je pričelo pred nekje tremi, štirimi leti. Ni bilo tako, da smo se skupaj spravili pred pol leta ali kaj takega. Proces pisanja je bil zelo dolg, nekatere pesmi so mogoče stare celo pet, šest let. Med odmorom smo posneli tudi Helloween album. Se pravi moje Helloween pesmi izdali na albumu PumpKings. Nismo ravno lenarili, izdali smo tudi dva DVD-ja. Ob 25. obletnici smo znova izdali še naš prvenec. Dela sem imel vedno dovolj, a zdaj sem se odločil, da se spet popolnoma posvetim bandu, novim pesmim. Pri moji starosti moram razmisliti, kaj mi največ pomeni, in to je sedaj Masterplan. Moja želja je, da kot kitarist naredim še nekaj dobrih albumov. Ljudje me tudi želijo slišati kot kitarista, ne pa da se ukvarjam z miksanjem ali produciranjem albumov drugih skupin. Trenutno se tudi ukvarjam z novim solo albumom. Tako da lahko vidiš, da sem zelo zaposlen.

MATJAŽ: Res je, solo albuma nisi izdal že od leta 1999. Se pravi želja po ustvarjanju v teh zrelejših letih je bila vzrok, da si se sedaj odločil priti nazaj kot glasbenik?
ROLAND: Tako je, vsako leto smo starejši in vse bolj pomembno postaja, kako si postavljati prioritete. Želim, da se me ljudje spomnijo kot glasbenika, kitarista, mogoče celo pevca in ne kot producenta. Spet sem zelo lačen igranja in ustvarjanja. Kitaro igram vsak dan, vsako jutro. Sem nekako odvisen od tega. Mislim, da po vseh teh letih lahko še vedno napredujem kot kitarist. Odkrivam nove tehnike igranja, rad spoznavam kaj novega in na solo albumu želim vse te nove veščine tudi pokazati. Nekaj več bi rad tudi pel, rad kažem čustva. Solo album ni le tretji del mojih solo albumov. Ti so bili bolj neoklasični. Številni oboževalci so pogrešali kitaro Fender, ki sem jo uporabljal pri Helloween, in prav to kitaro sem na solo albumu sedaj uporabil 100 %. Želel sem se vrniti v te čase in narediti tak zvok, poustvariti ta občutek. V meni je še veliko več, kot lahko pokažem v Masterplanu, in zato sem se odločil za nov solo album.
MATJAŽ: Torej lahko od tebe pričakujemo, da boš na solo albumu tudi pel? Ali bo to instrumentalen album ali boš mogoče vključil kakšne gostujoče vokaliste?
ROLAND: Do sedaj solo album še nima instrumentalne skladbe. Vse imajo besedila, vokalne melodije. Plan je, da nekaj skladb odpojem sam, nekaj bo duetov. Povabil bom nekaj gostujočih vokalistov. Katere, še ne vem, bodo pa to znana imena. To je ideja. Nič drastičnega, bo dober rock album à la Roland Grapow.

MATJAŽ: Kot si omenil, si kot producent delal s slovaškimi, češkimi bandi. Si se mogoče kot izkušen glasbenik tudi kaj naučil od teh skupin, si lahko kaj koristnega potegnil zase?
ROLAND: To je kar težko. Kot kitarist, na primer, imaš postavljen določen standard. Ko sem bil mlajši, se nikoli nisem ukvarjal s producentsko povezanimi zadevami. Prišel sem v studio, odigral svoje in moram reči, da sem bil vedno nezadovoljen. Nikoli nisem bil zadovoljen z zvokom mojih kitar, nikoli nisem bil čisto zadovoljen. Sedaj imam veliko izkušenj in kot producent lahko vplivam na te pomanjkljivosti, tako da sem na koncu zadovoljen. Seveda se lahko tudi od teh bandov kaj naučiš, vendar ta snemanja so bila včasih frustrirajoča, bila so potrata časa. Band, ki je snemal pri meni, sem naučil določenih zadev, jim dal neka nova znanja, a ko so se vrnili na snemanje drugega albuma, so vse to pozabili in smo začenjali od začetka, hehehe. Občutek sem imel, da niso imeli neke želje, da bi snemanje vzeli kot proces glasbenega učenja, zorenja, tako kot sem jo imel jaz v preteklosti. Pri meni se je največja sprememba na tem področju zgodila, ko smo s Helloween snemali album The Dark Ride. Ta produkcija je spremenila moj pogled na ustvarjanje kitarskega zvoka. Takrat sem se veliko naučil od Roya Z-ja, pri produkciji pa od Charlieja Buerfeinda. Od takrat dalje sem na veliko zadev pri snemanju ter pri produkciji veliko bolj pozoren. Pri naslednjem snemanju sem tako želel najboljšega producenta, kar ga je bilo mogoče dobiti, in takrat je bil to Andy Sneap. Od njega sem se tudi ogromno naučil. Z njim smo posneli dva albuma. Nikoli ni miksal, posnel je bobne, ritem kitare, jaz sem se ukvarjal z dodatno posnetimi linijami pri solo kitarah in z vokali. Po drugem albumu mi je rekel, da znam veliko, da bi lahko jaz sam prevzel produkcijo v celoti. Potem sem počasi prevzel produkcijske zadeve in seveda kmalu potem tudi od drugih bandov, ki so želeli snemati z mano. V tistem času sem se največ naučil.

MATJAŽ: Aktualna zasedba Masterplan se zdi zelo stabilna. Drži, da v zadnjih letih niste snemali, nekaj ste koncertirali, a zasedba se ni spreminjala. Člani so ostali. Pri tovrstnih bandih je to kar malce nepričakovano, po navadi je sprememb zasedb več. Kako vam je v skupini uspelo ohraniti to enotnost?
ROLAND: Glavni faktor pri tem je zabava. Na turnejah vedno zelo uživamo ter se zabavamo in vsi člani banda čutijo podobno. Naša najmočnejša kvaliteta je nastop v živo, tu smo res uigrani, močni. Na odru nastopamo z veliko občutka, smo vedno nasmejani, imamo veliko interakcije s fani. Smo pošteni, pristni, ne delamo se, da smo neke rock zvezde. Tega ne maramo. Tudi privatno se radi družimo. Oktobra smo bili en mesec na turneji po Južni Ameriki. Vrnili smo se izčrpani, logično, a smo zelo uživali. Sedaj pa že planiramo nove korake. Poleti bomo igrali na festivalih. V trinajstih letih, odkar smo skupaj, ni bilo nobenih posebnih nesoglasij, vedno smo se imeli lepo, se razumeli, kar je super. Občutek biti v tem bandu je tak, kot da bi bil s prijatelji na počitnicah.

MATJAŽ: Predpostavljam, da je Masterplan skupina, od katere člani ne morejo živeti. Kakšna pričakovanja pa imajo ostali člani od članstva pri Masterplan?
ROLAND: V bistvu samo od banda ne moremo preživeti. Ne bom lagal, sem prepošten za kaj takega. Imamo pa to srečo, da lahko gremo na turnejo praktično vedno, ko si zaželimo in se za to odločimo. Nekaj članov zasedbe ima službo, a večina nas dela kot samostojni podjetniki. Ko vprašam pevca, ali ima čas za turnejo februarja ali avgusta, je njegov odgovor vedno pritrdilen. Je fleksibilen, kot vsi drugi. Zato nimamo problemov. Seveda z bandom nekaj tudi zaslužimo, a na dovolj, da bi lahko od tega živeli celo leto.

MATJAŽ: Aprila se odpravljate na krajšo turnejo. Prva koncerta igrate v Ljubljani in Zagrebu z Geoffom Tatom. Kako je z drugimi koncerti?
ROLAND: Na drugih koncertih igramo kot headlinerji.

MATJAŽ: V povezavi z Geoffom sem te želel vprašati, kako so Queensrÿche vplivali nate oziroma kako je vplival nate njihov album Operation: Mindcrime?
ROLAND: Ja, seveda so imeli pomemben vpliv. Ko sem bil pri Helloween, smo v 90-ih zelo veliko preposlušali Queensrÿche. Geoff Tate je zelo močno vplival še posebej na Michaela Kiskeja. Poleg Roba Halforda, Brucea Dickinsona in Elvisa, seveda. To so imena, ki jih je Michael vedno omenjal. Queensrÿche, kaj naj sploh rečem. Njihovo komponiranje je bilo odlično, prav tako vokali, fantastičen band. Z njimi se nisem nikoli srečal v živo, sem bil pa v 90-ih na njihovem koncertu. Sedaj se bomo vsaj tu srečali s tem fantastičnim vokalistom, Geoffom Tatom. Mogoče ga pa prepričam, da bo pel na mojem solo albumu, hehe. Če se ne motim, je letnik 1959, tako da sva rojena istega leta. Je pa res super pevec. Veš, ko sam vadim petje, imam njega pogosto v mislih. Seveda poje tudi zelo visoko, jaz tega ne zmorem, a zelo se mi tudi dopade njegov nizek vokal. Silent Lucidity in podobne zadeve. Definitivno pogrešam Queensrÿche kot band, kakršen je bil včasih. Kot fan lahko rečem, da tega sedaj nihče ne potrebuje, se pa veselim skupnih koncertov z njim.

MATJAŽ: V Ljubljani in Zagrebu boste verjetno odigrali krajši set. Predvidevam, da bolj ko ne samo vaše najbolj znane komade?
ROLAND: Odvisno od tega, koliko časa bomo imeli na voljo. Predpostavljam, da kakšno uro. Verjetno bomo igrali tri nove komade in drugo starejše. Imamo veliko dobrega materiala, igrali pa bomo najbolj znane. Kaj pa naj drugega, hehe.

MATJAŽ: Po izidu albuma pa lahko pričakujemo še kakšno daljšo turnejo?
ROLAND: Odvisno. Na to turnejo gremo zdaj, da malo potipamo, kakšna je situacija pred izidom albuma. Prvotno je bilo mišljeno, da bo album zunaj že januarja. Tako bi bil april super za turnejo. Sedaj izide album s polletno zamudo. Vseeno bomo igrali en komad, ki ga bodo ljudje slišali šele ob izidu albuma. Bomo videli, kako bo s turnejo, kako uspešen bo album in mogoče se vrnemo že jeseni ali pa v začetku naslednjega leta.

MATJAŽ: To bo vaš prvi album pri založbi Frontiers Records. Kakšno vlogo ima dandanes založba za band, če to primerjaš s časi, ko si bil pri Helloween?
ROLAND: V tem času se je veliko spremenilo, zelo veliko. Sprememb je preveč, da bi vse našteval. Sedaj imam občutek, da je to, kar se dogaja, zame nekaj novega. Po zadnji izdaji smo imeli zelo dolg odmor. S Helloween smo vedno imeli promocijske turneje. Potovali smo v različne države, kjer smo delali intervjuje za nov album. S Kiskejem sva šla celo na Japonsko in v Korejo, samo za intervjuje. Samo za promocijo sem šel takrat po vsem svetu, danes pa je vse drugače, vse je na internetu. Še čakam za intervjuje za promocijo albuma. Trenutno je še malo prezgodaj. Promocija je danes precej drugačna. Danes pred izdajo albuma pridejo ven že vsi videospoti. Običajno smo pred albumom izdali single ali dva in tri mesece po prvem singlu je bil zunaj album. Zdaj to traja pol leta in poznanih je že vsaj štiri do pet skladb. Vse je drugačno, tudi zaradi streaminga, merchandise se drugače trži. Sedaj se je vrnil tudi vinil. Danes se proda več vinilov kot CD-jev. Sam sem old school tip, a še vedno ne dovolj old-school, da bi moral za poslušanje doma imeti vinil. Seveda pa ga imam rad, ker lepo izgleda, hehehe.

MATJAŽ: Kako pa je s teboj, če se primerjaš z Rolandom iz 90-ih?
ROLAND: V prvi vrsti sem bolj svoboden, saj se lahko prosto odločam o čemer koli. Pri komponiranju skladb je moj kompanjon klaviaturist Axel Mackenrott. On je prispeval štiri, pet skladb za album, jaz sem jih štiri, imela sva še kakšnega gosta. A jaz sprejemam vse odločitve. Sem edini, ki ima pogodbo s Frontiers Records. Sem v podobnem položaju kot Dave Mustaine pri Megadeth. Imam svobodo pri sprejemanju odločitev in upam, da je drugim všeč, kar počnem. Pri Frontiers Records so zaenkrat z vsem zadovoljni. V 90-ih pa je bilo drugače. Bil sem del »ganga«, eden izmed petih piscev pesmi. Okoli nas je bila velika ekipa managerjev. En manager, pa še ena ekipa managerjev. Bil sem kot del sestavljanke ali pa kolo od avtomobila, kar koli od tega. Sedaj se počutim močnejšega. Poleg tega sem tudi producent in delam, kakor je meni všeč. Nočem izpasti preveč egoistično, a ne želim se pogajati z drugimi in upoštevati njihovih želja glede zvoka. »Želim tu glasneje, želim to, želim ono …« Sam pri sebi se odločam, kaj je najboljše za album.
MATJAŽ: Izkušenj za to ti sigurno ne manjka.
ROLAND: Poskušam pa ohranjati stvari preproste, lahko razumljive. Trudim se, da ne prihaja do sporov.

MATJAŽ: Kakšen pa bi bil danes tvoj nasvet mlademu Rolandu?
ROLAND: Uh. Mogoče, da ne bi preveč govoril. Vedno sem se počutil sigurnega, varnega, vedno sem izražal svoje mnenje in to ni bilo vedno vsem všeč. Pri Helloween sem vedno razmišljal v dobro banda, vendar sem bil pogosto narobe razumljen. Mislili so, da imam probleme z egom. Mogoče bi bil lahko bolj timski igralec. A razpletlo se je, kakor se je. Brez tega Masterplan nikoli ne bi obstajal. Sem pa zelo ponosen na Masterplan. Ko prideš v situacijo, da moraš samega sebe spreminjati, omejevati s čem, potem nisi več zadovoljen kot človek. Delati moraš, kar misliš, da je prav. Če si policist in misliš, da se moraš boriti za pravico, potem to moraš početi. Ne moreš se en dan premisliti in postati gangster.

MATJAŽ: V power metalu je danes uspešnih nekaj bandov, ki v času ob začetku Masterplan to še niso bili, taka primera sta Powerwolf in Sabaton. Ta banda sta sigurno privabila novo generacijo power metal fanov. Misliš, da lahko Materplan pridobijo tudi nekaj teh mlajših fanov, ki mogoče niti še ne vedo, da Masterplan obstajajo?
ROLAND: Kaj naj rečem. Imam veliko izkušenj, a ko so te skupine postajale večje in večje, vse uspešnejše, tega nisem mogel razumeti. Na oder postaviš tank, se oblečeš v vojaške uniforme, poješ o zgodovinskih bitkah in zgleda, da to deluje. Mislim, da imajo tu ljudje raje zgodbo kot pa osebnost glasbenikov. Vzemiva na primer Van Halen. To je bil band odličnih glasbenikov, kul fantov. To danes ni več aktualno. Zgleda, da moraš imeti neko zgodbo. Ko želijo dobiti Sabaton, točno vejo, po kaj grejo. Je zelo enodimenzionalen, udaren power metal, in to deluje pri občinstvu. Za Powerwolf pa moram reči, da jih niti ne poznam preveč dobro. Seveda vidim, da so povsod headlinerji, da so visoko na lestvicah. Niti ne vem, kdo so glasbeniki, kakšni so, ker imajo ta make up. Kaj je še en tak švedski band?
MATJAŽ: Misliš Ghost?
ROLAND: Ghost, ja. Mislim, kaj sploh je to? Mogoče imajo kakšno dobro pesem, a take zadeve niso zame. Sam sem bolj za old school metal, rock z dovolj melodike. Rad imam dobre kitariste. Ti novi bandi mi včasih vsi enako zvenijo. A to je zdaj čisto nova generacija. Ne želim pa zveneti preveč staromodno.

MATJAŽ: Kot sva že omenila, sredi aprila boste imeli koncerta v Ljubljani in Zagrebu. Kakšno bi bilo tvoje sporočilo fanom, ki bodo prišli na koncert?
ROLAND: Pridite in uživajte na koncertu. Mi vsekakor bomo. Igrali bomo nekaj novih komadov z novega albuma, nekaj najbolj znanih starejših. Imejmo dobro zabavo, to je tisto, kar znamo najbolje narediti.