Z bivšim stanovskim kolegom, kitaristom in predsednikom društva KRDM, Martinom Jagodicem, sem se pogovarjal na kratko o njegovem delovanju v dveh kranjskih zasedbah, v glavnem pa o tem, kako izgleda njegovo vloga v omenjenem društvu, kakšni so njihovi načrti za prihodnost in ovire, ki jih bo še treba premagati. Med vrsticami mi je Martin med drugim tudi povedal, da bodo v društvu veseli vsakršne pomoči, zato predlagam vsem, ki se boste počutili ogovorjene s spodnjimi besedami, da se kar neposredno obrnete na njega.

Within Destruction spadajo med največje izvozne metal produkte slovenske scene, zato je že bil skrajni čas, da se z njimi pogovorimo tudi Paranoidovci. Bobnar Luka Vezzosi, eden od dveh ustanovnih članov, ki tvorita jedro zasedbe, si je v svojem natrpanem urniku vzel nekaj časa in odgovoril na vprašanja v zvezi s svojim bandom, izkušnjami iz tujine in seveda festivalom Support the Scene Fest, ki se bo zgodil to soboto v Kinu Šiška.

Kot vsako leto sem tudi na letošnjem MetalDays popolnoma izkoristila novinarstvo in poskusila priti do intervjujev z nekaterimi bolj ali manj znanimi zasedbami. Ko zdaj pogledam nazaj na odlične skupine, ki so igrale na drugem odru, morda obžalujem, da nisem naredila intervju z več le-temi, saj so intervjuji z manjšimi ali manj znanimi projekti večkrat bolj zanimivi. Med bolj znanimi bandi sem letos uspela dobiti intervju z Arch Enemy. Pri dogovarjanju je šlo vse zelo dobro, saj mi je njihov manager pustil telefonsko številko, kar na festivalih pride zelo prav. Glede na to, da ni bilo fiksno dogovorjeno, s kom bom intervju opravljala, sem skrito upala na Alisso in pa enega izmed fantov. Žal ni bilo tako. Zakaj žal? Ko je poleg managerja do mene prišel Michael Amott, gonilna sila zasedbe, sem bila sicer na začetku zadovoljna, tekom pogovora pa sem ugotovila, da so Arch Enemy kljub vsemu zelo zacementirani v svojo glasbo, od katere se bodo težko ločili. Verjamem, da boste dotično lahko razbrali tudi iz intervjuja. Dodatna stvar, ki me je kar malo odbila in pribila na naslonjač, pa je bil Michaelov obraz, ki je več kot očitno doživel kar nekaj injekcij botoksa in plastike (ja, punce take stvari žal opazimo takoj). Vseeno pa vabljeni k branju spodnjih vrstic:

Alien Weaponry z Nove Zelandije je zasedba, ki smo jo Slovenci prvi povabili in pripeljali v Evropo ter ji s tem pomagali preskočiti kar nekaj stopničk do tiste najvišje. Če je kdo še ne pozna, gre za trojico najstnikov– da, najstnikov – ki v svoji glasbi uporabljajo maorščino in hako, med drugim pa opevajo dogodke in zgodovinske trenutke maorskih ljudstev. Fantje so približno leto nazaj izdali debitantski album Tü, podpisali z založbo Napalm Records, mesec dni nazaj pa so objavili novi single Ahi Ka. Na tej povezavi pa lahko pogledate 10-delni dokumentarec o njihovem popotovanju po Evropi (dela 4 in 5 se nanašata na obisk v Tolminu).

Kot uvod v letošnjo sezono festivalov objavljamo intervju z lanskega festivala MetalDays, ki je bil krstni festivalski nastop skupine v Evropi.

Avtor fotografij: Igor Nardin

»Tišina je prekinjena, luči so prižgane.... Megleno ljubljansko podzemlje je izpljunilo trdo, glasno in vnetljivo snov pod imenom Ambra. Peterica, ki jo sestavljajo Andrej Blatnik (kitara), Žiga Kroflič (kitara), Jani Premužič (vokal), Anže Vavpetič (bas) in Robi Rep (bobni), je skupni imenovalec našla v glasbenem izrazu, ki navdihe išče v alternativnih glasbenih žanrih tršega konca spektra, ob vsem tem pa ne zanemarja niti svoje progresivne zapuščine, ki jo po premišljenih odmerkih priliva na ogenj avtorske glasbe.« Tako se zasedba Ambra sama predstavlja in, roko na srce, bi se težko domislila prikladnejšega opisa. Ima namreč vse, kar se odlično odraža na sveže izdanem prvencu Cor – je premišljeno zastavljen ter na slikovit način in jedrnato poda bistvo. Predvsem pa se Ambra ne pustijo kar tako popredalčkati pod ta ali oni žanr, saj se, kot pravi njihov bobnar Robi, glasbe lotevajo »zelo samosvoje, intimno in brez nekih žanrskih okvirov«. Beseda je v glavnem tekla o sami zasedbi in albumu, ki mu lahko ob branju prisluhnete spodaj, dotaknila pa sva se tudi domače alternativne scene, Radia Študent in verjetno enega najbolj kul koncertnih prizorišč, kar jih je.

Lani se je dvignila iz pepela zasedba Decatholicize. Gre za death/thrash zasedbo, katere člani so ob njeni ustanovitvi bili mladi in zagnani, od teh dveh lastnosti pa se je do danes ohranila slednja. Ta je Alena in Mladena po mnogih letih prijateljstva ponovno pripravila do tega, da pograbita svoje inštrumente, jih očistita prahu in preverita, kaj zmoreta iztisniti iz njih. Rezultat je demo posnetek s tremi novimi komadi, ki nekako povezujejo stare čase z današnjim. Kaj več pa naj pove Alen sam.

Avstralski veterani tehničnega death metala Psycroptic so se februarja ustavili v Ljubljani v okviru evropske turneje z avstralskimi skupinami Aversions Crown, Hadal Maw, Hollow World in našimi Within Destruction. Letos praznujejo že 20 let obstoja in promovirajo svoj najnovejši album As The Kingdom Drowns. Z nami sta se pogovarjala vokalist Jason Peppiatt in basist Todd Stern.

Minil je dober teden dni od letošnje EME, o kateri se je govorilo toliko kot že dolgo ne. Pa tokrat tudi v metalskih vodah. Razlog so bili Velenjčani Inmate, ki so kot prvi metalski band dobili priložnost nastopiti na EMI in pokazati Sloveniji, da metal ni »samo« klanje, dretje in agresija. Lansko leto in že sam začetek letošnjega leta je bil za zasedbo zelo kreativen in poln dogajanja. Fantje so izdali nov album, ga počastili s koncertom ob izdaji ter se začeli z vso močjo pripravljati na EMO. Ker se zaradi nesrečnih naključij nisem udeležila dotičnega koncerta (na katerem smo prvotno načrtovali ta pogovor), sem fante vseeno prosila, če mi lahko kar preko elektronske pošte odgovorijo na nekaj vprašanj. Nastal je pester zapis, ob katerem bi se dalo še veliko pogovarjati. In tudi za to bo verjetno še kar nekaj priložnosti v prihodnosti.

Letošnja edicija festivala Metaldays je novinarje postavila pred poseben izziv. Za vse intervjuje smo se morali dogovoriti sami. Ker sem že v samem startu vedela, da pri večjih zasedbah verjetno nimam večjih možnosti, sem pobrskala po seznamu letošnjih nastopajočih in izbrala kopico manjših, zanimivih zasedb – odgovor sem dobila od dveh. Prvi, ki imajo zelo prijaznega promotorja in managerja, so ameriški death metalci Gruesome. Na dan njihovega nastopa (reportaža - klik) mi je tour manager prijazno poslal kontakt vokalista/kitarista in ustanovnega člana Matta Harveyja, s katerim sva se o intervjuju dogovarjala sproti. Na tej točki moram priznati, da sem bila zelo šokirana, ko me je vprašal, ali si sme ogledati nastop zasedbe Loudness, ki je po njihovem koncertu nastopila na glavnem odru. Seveda sem odobrila njegovo »prošnjo« in pozneje tekom intervjuja ugotovila, da gre res za sproščenega, komunikativnega in zelo zabavnega metalca. Čeprav boste v prihajajočih vrsticah lahko prebrali kar nekaj informacij o bandu, pa ga bom površno predstavila v nekaj stavkih. Gre za projekt, ki ustvarjanje in glasbo posveča bandu Death, fantje pa sami sebe kljub drugačnemu imenu tretirajo kot tribute band. Sicer pa boljši poznavalci floridske oz. kalifornijske death metal scene zagotovo poznate Harveyja še iz zasedb Exhumed ter Dekapitator.

V okviru medijskega sodelovanja objavljamo intervju s Christoferjem Johnssonom, vodjo skupine Therion, ki sta ga opravila naša člana Gorjanec in Šujo v oddaji Težki časi na Radiu Bob.

Pogovor je tekel predvsem o prihajajočem trojnem albumu Beloved Antichrist ter njihovi evropski turneji, v okviru katere se bodo 4. marca ustavili tudi pri nas, Christofer pa je povedal tudi nekaj zanimivih stvari o sebi in samih Therion.

Celotnemu posnetku oddaje lahko prisluhnete na tej povezavi.