V sodelovanju z medijskimi partnerji objavljamo intervju, ki sta ga Gorjanec in Šujo v izvirniku opravila za Radio Bob – 100% rock.

V sredini oddaji Težki časi na Radiu Bob sta Gorjanec in Šujo pokramljala z vokalistko Alisso White-Gluz. Pred tremi leti je zapustila quebeško melodično death metal skupino The Agonist, v kateri je s kolegi ustvarjala deset let, in novo poglavje v svoji glasbeni karieri odprla z Arch Enemy. Očaki švedskega melodičnega death metala so prejšnji petek izdali enajsti studijski dolgometražec Will to Power, ki ga nameravajo te dni v živo predstaviti po Evropi. Njihov krstni koncert na turneji je ravno danes v avstrijskem Innsbrucku, pojutrišnjem pa bodo Arch Enemy skupaj z ukrajinsko zasedbo Jinjer nastopili v ljubljanski Cvetličarni.

V sodelovanju z medijskimi partnerji objavljamo intervju, ki ga je naš Gorjanec v izvirniku opravil za Radio Bob – 100% rock.

Pred nekaj časa smo dobili ponudbo, ki smo jo seveda z veseljem sprejeli, saj se ne zgodi vsak dan, da imaš priložnost govoriti s pravo pravcato kraljico heavy metala – Doro Pesch, ki je sceno zavzela sredi 80-ih z zasedbo Warlock in je po več kot treh desetletjih metaliziranja še kako aktivna. Iz najinega pogovora, njenega načina govorjenja in strastnih opisov doživljanja sveta okoli nje sem v prvi vrsti uspel začutiti, da gre za nadvse pristno in iskreno osebo, ki dobesedno živi za metal glasbo in ki ji tako dolgoletna podpora njenih oboževalcev kot tudi stik z njimi na prav vsakem koncertu resnično veliko pomeni. Gospodična je tudi zelo zgovorna, zato je žal nisem imel prilike povprašati o marsikateri stvari, med drugimi tudi o njenem dobrem prijatelju Lemmyju, a kljub temu sva imela nadvse zanimiv pogovor.

Simona sem spoznal pred približno desetimi leti, ko je kot mlad študent, mislim, da celo kot bruc, potreboval prevoz na Metal Camp. Takrat je v Tolminu menda nastopal s Pičkinim Prestolom, bandom, v katerem je aktiven še danes. Toda porno grind zasedba Vulvathrone še zdaleč ni njegova edina ali najslavnejša izkušnja, ki jo je mladi bobnar doživel v soju žarometov. Preberite torej, kaj vse je počel Simon v zadnjih letih in kje je nabiral svoje bogate bobnarske izkušnje. In ko boste zvedeli, kaj vse počne s svojimi bobni, ga boste morda celo želeli najeti za svojo naslednjo zabavo.

Sredi jeseni lani je ljubljanska thrash metal zasedba Teleport v samozaložbi izdala EP z naslovom Ascendance. Različne kritike na spletu so pričale o izrednem izdelku, kateremu sem posledično tudi sam želel prisluhniti. Ko je ta v začetku tega leta končno priromal tudi v moje roke, se je tudi pri meni ustvarilo pozitivno mnenje in zrastlo je dodatno zanimanje za band. Upam, da vam bodo všeč informacije, ki sem jih zvedel od banda.

GREGA: Živjo, Tavta. Za začetek bi te prosil, da v čim bolj subjektivnih terminih predstaviš zasedbo Space Unicorn on Fire in njeno poslanstvo.
ROK: Živjo, Šujo! In Paranoid-zine! Subjektivno gledano smo Space Unicorn on Fire pet prijateljev, ki radi igramo fino glasbo in skupaj vztrajamo dovolj močno in dolgo, da nam je zdaj uspelo posneti album, na katerega smo zelo ponosni. Ponosni smo nanj zato, ker verjamemo, da je zaradi tega albuma svet boljši. Za nas sigurno, pa upamo, da še za čim več poslušalcev. Naše poslanstvo je vrniti rokenrol (beri: fešto in sproščenost) v metal, prinesti vesolje v rokenrol, v vesolje pa vesoljske samoroge v plamenih. Torej naša muska je babuška, v sredini je pa vesoljski samorog v plamenih, ki rine ven, kjerkoli ima šanso, zato da vsi skupaj pridemo čim prej v vesolje, tudi ti. To je že skoraj objektivno gledano, oprosti ... Poskusim še enkrat: smo pet ljudi, ki skupaj delamo tako musko, ki nam dvigne rogove.

GREGA: Z Matejem Osredkarjem sta bila prej člana zasedbe Use Less. Zakaj je prišlo do razkola oziroma kako, da sta čutila potrebo po odcepitvi?
ROK: Ja, prej smo ga žgali v Use Less, tudi Grega, ki je pred letom, dvema, tudi postal samorog. Odhod iz Use Less je pa izgledal takole. Enkrat po vaji z Use Less sva z Matejem ob pivu zasanjano opisovala svoj idealni band. Po tem pivu in še kakšnem sva ugotovila, da kar prekleto dobro veva, kaj bi rada, in se vprašala: »Zakaj, hudiča, ne bi tega imela???« Takoj je padla odločitev za nov band, napisala sva celo statut (!), in še isti vikend smo se s fanti dogovorili, da greva ven. To seveda ni bilo lahko za nikogar, saj smo skupaj kar nekaj preživeli in ustvarili. Za razkol mislim, da ni šlo – bolj za razsmeritev.

GREGA: Trenutno se SUOF na pragu izdaje nove plošče, svojega prvenca. Lahko našim bralcem natančneje opišeš proces nastajanja glasbe in samega snemanja?
ROK: Pri glasbi stilsko vsak član vleče malo v svojo smer. Jaz vlečem v heavy metal in Pop Design, Matej vleče v progresivni…

V nastajanju je glasbeni dokumentarni film Železne stopinje, ki bo pripovedoval zgodbo o heavy metalu v 80-ih letih prejšnjega stoletja na slovenskih tleh. V ta namen sem se pogovoril s producentom Denisom Brnčičem, ki je v izčrpnem pogovoru razkril nemalo stvari o tem, kako se je rodila ideja o dokumentarcu, kako zelo pomemben je zanj ta projekt, kateri bandi bodo izpostavljeni in kako lahko tudi vi vsi postanete del tega mejnika.

Nisem mogel mimo tega, da ne bi nagovoril Šujota, basista banda Tomcat, in ga pred objavo njihovega drugega albuma Something's Coming on Wrong, ki ga je zasedba pred mesecem dni napovedala z videospotom za pesem Carnium, povprašal o tej in oni zadevi, ki se tiče njega, njegovega banda ali pa sem se je spontano spomnil med pogovorom z njim. Skratka, uživajte v tem kratkem in nadvse zanimivem sprehodu skozi življenje ne več tako zelo mlade slovenske hard rock zasedbe Tomcat.

Tokrat sem se pogovarjal s pevcem ne več tako mlade core/groove metal zasedbe. Pain Is prihajajo iz sosednje Avstrije, že kar nekaj časa pa niso nobeni neznanci tudi slovenski publiki, saj že nekaj let redno nastopajo na naših odrih. Z Jeromom sva se pogovarjala o njihovem zadnjem albumu God Particle, o tem, kaj natančno je paincore, kakšne načrte ima band v prihodnosti, zakaj je pomembna sporočilnost besedil v glasbi in seveda tudi o njihovem nastopu na največjem evropskem metal festivalu Wacken Open Air ter kako so si pridelali pot do tja.

Darkestrah je band iz Kirgizistana, ki me je pritegnil ob prvem poslušanju svojega prvenca z naslovom Sary Oy. Po recenziranju njihovega aktualnega albuma Turan sem si rekel, da je že čas, da stopim z bandom še neposredno v kontakt. Upam, da vam bo všeč, kar mi je Asbath, idejni vodja banda in zadnji ustanovni član, imel za povedati.

Tokrat sem se pogovarjal z Alenom Breberjem, bivšim bobnarjem gotskih rokerjev Shanti Nilaya, ustanoviteljem združenja Defenders of Metal Maribor in organizatorjem koncertov, ki v malih korakih poskuša obuti metalsko sceno štajerske prestolnice. Med pogovorom mi je povedal, kako je kot otrok sam padel v metalske vode, v katerih bandih je igral in s katerim je bil najuspešnejši ter kako se počuti danes v vlogi organizatorja. V tej zvezi sva seveda tudi govorila o prihajajočih dogodkih in medtem so padle beseda porno in erotika v kombinaciji z metalom. Bo to dovolj, da vržete kar obe očesi na najin pogovor?