Blackie Lawless je v štirih desetletjih kariere postal čistokrvna metal ikona. Od surovih začetkov, začinjenih s preprosto in udarno glasbo, ter teatralnim, kontroverznim odrskim nastopom, ki je pogosto šel tudi prek meje dobrega okusa (metanje surovega mesa v publiko, zažiganje z bencinom), pa je s ploščami, kot sta The Headless Children in The Crimson Idol, pridobil na svojo stran tudi bolj zahtevne poslušalce, ki se sicer za glamerske zadeve ne zanimajo pogosto. Tokratni koncert je bil namenjen prvemu delu kariere, saj je sama turneja namenjena 40. obletnici prvenca, ki je bil tako bistven …

(priporočam začetek branja s prvim delom)

Superskupine so tako s svojim delom opravile in pojavili so se prvi znaki utrujenosti. A spali bomo, ko bomo mrtvi, saj je šlo odslej zares. Smetana smetane, od zdaj nas čakajo samo še najbolj eminentna imena težke glasbe, začenši s Pantero.


Preden pa se posvetimo nastopu ameriških groove prvakov, moram omeniti še povezovalca dogodka. Vlogo, ki jo na EMI/MMS in podobnih sovražnikih ušes ponavadi zavzame Mario Galunič, je tokrat prevzel Jason Momoa. Saj veste, »Aquaman«, »Khal Drogo« in še kup drugih vlog ima v rezimeju ta uspešni ameriški igralec, o kate…

»Konec neke dobe«

Ozzy Osbourne. Kontroverzen, nerazsoden, zmešan, genialen, zadet. Vse to (in številni drugi) so pridevniki, s katerimi lahko povsem upravičeno opišemo Johna Michaela Osbourna, ki se je rodil 3. decembra 1948, otroštvo preživel v soseski Aston v delavskem Birminghamu, nato pa leta 1968 v lokalni prodajalni glasbil pustil oglas »Ozzy Zig needs gig – has own PA«. Oglas, ki je spremenil svet glasbe za vedno. Nastali so Black Sabbath in izkristaliziral se je heavy metal. V sledečih 57 letih so sledile milijonsko prodajane plošče, nepozabni hiti, gigantske turneje, industrijske koli…

Riot v Medvodah? No, Riot V, če smo natančni. Sliši se predobro, da bi bilo res, a neutrudni borec za dobro glasbo, Rok Tomšič, je legendarne Američane zares uspel spraviti v klub Jedro, ki je prav na dotično soboto baje doživel sonično preobrazbo, ki jo je bilo vsekakor čutiti. A tole ni bil navaden koncert. Pravzaprav bi se lahko vse skupaj sprevrglo v žalostno polomijo, pa so metalska srca namesto tega pričarala metalsko čarovnijo. Kako, kaj? Beri dalje …

Pred klub sem se naslikal par minut po sedmi zvečer in takoj naletel na kolege iz hrvaške prestolnice, kjer so Riot V gostili pred slabima…

Ko sem prvič videl napoved koncerta ob desetletnici skupine Skyeye v Cvetličarni, sta me prešinili dve zadevi: »Skyeye obstajajo že deset let?« in »Mater 'majo jajca, Cvetličarna? A se bo to dobro končalo?« Ob tem, ko pišem tele vrstice, sta odgovora jasna. Ja, Šujo, leta tečejo prekleto hitro (od mojega prvega prispevka za vaš najljubši webzine je minilo že prek 20 let) in ja, slovenski heavy metal band lahko samostojno zelo dostojno nafila konkretno koncertno prizorišče. Ampak gremo lepo po vrsti.

Nekaj minut po napovedani osmi uri so na oder stopili ljubljanski Challenger. Jakob »Šmc« Rejec,…

V času, ko so ob Soči divjali divji spopadi straniščnih vitezov, ko se je veliko domače mladine zabavalo v Kostelu ob Kolpi in ko so pivovarski velikani na svoja obledela praznovanja vlačili še bolj zbledele »nekoč velike« prežvečene zvezdnike popa osemdesetih, smo lahko pljunek čez mejo ljubitelji glasbe uživali v izjemnem ambientu letnega gledališča Opatija, kjer že nekaj let prirejajo zares zanimivo koncertno ponudbo s poudarkom na kakovostni glasbi. Letos so tako tam že nastopili Epica, v zadnjem petku julija pa so prekrasno prizorišče lepo napolnili britanski hard rock staroselci The Cult…

Pomaranča in Metalsteel. Dve skupini, ki sta vsaka v svojem obdobju močno zaznamovali slovensko heavy metal sceno. Skupini popolnoma različnih generacij, ki pa sta si kljub temu v zadnjih dveh desetletjih in pol velikokrat delili oder, pri čemer so v veliki večini primerov manj znani mladci s koncertno energijo povozili slovenske metal očake. Vendar je bila situacija to pot nekoliko drugačna. Pomaranča, več let po zadnjem nastopu v Laškem, z močno prevetreno »all-star« postavo, je napovedovala drugačno izkušnjo. Koncert je bil razprodan dolgo vnaprej, promocija pa takšna, da bi se lahko iz nje…

Že vse od konca koronske norije hodim na koncerte starejših bandov z mislijo »verjetno je zadnjič«, a vendar se mnoge klasične skupine spet pojavijo v bližini in s povabljivimi paketi nagovarjajo na ponovno srečanje. To velja tudi za Judas Priest in Saxon, ki so lani napovedali skupno evropsko turnejo, zraven pa vzeli še sivolase legende Uriah Heep. Paket, ki ga ljubitelji pravoverne britanske šole žaganja nismo smeli zamuditi, sploh ne, ko v enačbo dodaš še dela prost velikonočni ponedeljek (Jezus, hvala!). Pot pod gume in na Dunaj!

Lep dan je veleval, da se gremo še malo turiste v našem nekda…

Gospod Veliki znova v Ljubljani … Zadnjič?

Mr. Big so ameriška hard rock superskupina, ki je nastala ob koncu osemdesetih, na začetku desetletja zatem pa dobesedno eksplodirala z uspešnicami To Be With You, Just Take My Heart ter priredbo Cata Stevensa Wild World. Ko je grunge melodičnim hard rockerjem v ZDA prevzel publiko in založbe, so se Mr. Big usmerili na japonski trg, kitarista Paula Gilberta je zamenjal Ritchie Kotzen, in tako so prebrodili devetdeseta. Leta 2002 so odšli na počitek, sledil pa je zmagovit povratek na sceno leta 2009, ki pa ga je skazila bolezen bobnarja Pata Torpeyja. T…

Medvode 2003 ... pardon 2023. Dvajset let je že, odkar je izšla prva plata Metalsteel, meni pa se zdi, kot da je bilo to včeraj. Ajde no, prejšnji mesec. Marsikateri slovenski band bi si za dvajset let igranja, osem studijskih in en koncertni album privoščil ogromno medijsko kampanjo, lezel ven iz vsakega Lidlovega kataloga in si nasplošno oblizoval okrogline pod moškim ponosom. Metalsteel niso tak band. Svojo obletnico so praznovali skorajda skromno, tam, kjer se počutijo najbolje – v zavetju domačega medvoškega Jedra, kjer so še enkrat dokazali, da jim v povesti slovenskega heavy metala enos…

Minulo soboto, 23. septembra, se je v Kinu Šiška le odvil prestavljeni koncert zasedbe God Is An Astronaut, tokrat ob spremstvu domačega post rock dvojca/tria Shadow Universe. Obetal se je večer glasnih in vseobsegajočih zvočnih krajin, ki je poslušalcem obljubljal skorajda transcendentalno zvočno izkušnjo. Pa so bila pričakovanja izpolnjena?

Kakšne četrt ure po osmi zvečer sta pred dobro napolnjeno dvorano stopila domača Shadow Universe. Za obstoj zasedbe sem, sram me bilo, izvedel zgolj nekaj ur pred koncertom, ki pa me je nato pustil odprtih ust. Shadow Universe ustvarjata mogočne, nekoliko …

Iron Maiden niso moj najljubši band. Pravzaprav verjetno niso niti med top 10. Vendar sem lastnik kompletne studijske diskografije zasedbe. In ko izide nov album od Maidnov, se šprica šola, odjebe faks, vzame dopust v službi in zadevo posluša. Cel dan izida, ali celo kak dan prej, kot v primeru A Matter of Life and Death, ki mi jo je prijazni prodajalec tedaj v roke položil 3 dni pred uradnim datumom izdaje, se nato poslušajo Maidni in nato se poda ocena. Zakaj? Ker se spodobi. Tako kot se spodobi odzvati klicu »Up the Irons«, ko tile gospodje pridejo blizu. Tokrat sem se odzval že osmič in za…

Divji otrok na poslovilni ježi

W.A.S.P. Ime, ki že 40 let buri duhove ljubiteljev tršega rocka. Od samega imena (kaj naj bi pomenila kratica? Blackie je javno povedal zgolj »We are not sure, pal.«) do zmede predalčkanja – gre za glam metal ali heavy metal s šok rok šminko? Ob vseh teh vprašanjih je Steven Duren aka Blackie Lawless v 40 letih kariere posnel 15 studijskih albumov, pri čemer lahko za nekakovostnega označimo zgolj enega, odigral nešteto koncertov, branil svobodo rokenrola pred ameriškim senatom, se sprl s Cerkvijo in nato ponovno našel vero, zdaj pa po lastnih besedah teče zadnji k…

Koncert za spomeniško varstvo!

Metalsteel so na slovenski sceni že institucija. Skupina, ki je tako obstojna in v svojem delu tako konstantna, da bi si zaslužila spomeniško varstvo in vključitev na seznam slovenske nesnovne kulturne dediščine. Ker pa se v Sloveniji z metal skupino to ne bo zgodilo, so si fantje in punca postavili Spomenik. Postavili, posneli, kakor koli že hočete. Spomenik sebi in spomenik slovenski metal sceni, saj plošča, ki so jo na dotični petek predstavljali v Ortu, vsebuje zgolj avtorski komad Spomenik, ostalo pa so priredbe bolj ali manj znanih slovenskih starošolskih me…

Korona je v naša življenja pred dvema letoma in pol zarezala na 101 način. Nekateri so bili neposredni, jasni in takoj prepoznavni, spet drugi pa nekoliko bolj subtilni, skriti, a morda po posledicah še bolj uničujoči. Med slednje zame vsekakor spada ukinitev koncertov, kajti s povprečja dobrega koncerta na teden, ki sem ga vzdrževal 15 let, sem prišel do situacije, ko se oktobra udeležujem šele osmega koncerta v letu, kar pomeni povprečje, slabše od koncerta na mesec. Pa vendar se nisem niti zavedal, kako zelo sem to pogrešal. Posebej čistokrvne metalske ekskurzije, kakršna se je zgodila pret…