Tokrat so na sporedu Axenstar s tretjim izidom The Inquisition. Švedi nam na albumu ponujajo malo manj kot štirideset minut skandinavskega power metala.
Po kratkem intru Axenstar začnejo udarno in hitro z The Fallen One, za katero se kasneje izkaže, da je ena boljših skladb na albumu. Glasbeni del albuma je odigran kar solidno, čeprav jim včasih malo več kompleksnosti ne bi škodilo. Produkcijski vidik je narejen zelo dobro, saj se vsi inštrumenti slišijo razločno in ravno prav naglas. Še najbolj moti vokal, ki je preveč monoton in kmalu postane dolgočasen, pa tudi besedila, za katera mi dostikrat sploh ni jasno, kaj hočejo povedati. Kot moj najljubši komad (če mi uspe ignorirati besedilo) bi izbral Daydreamer, čeprav večjih razlik med komadi niti ni, počasnejša je le edina balada Drifting.
The Inquisition je pravzaprav kar soliden album, ki pa me ni uspel zares prepričati. Na trgu je dosti boljših, zato nakup The Inquisition ni ravno najbolj potreben.

Simon