Verjamete ali ne, Belphegor so izdali svoj enajsti studijski album. Medtem ko se nekateri ob tej novici držijo za glavo, češ »Pa kaj hudiča sploh še izdajajo albume, saj so že s prvim albumom povedali vse, kar so imeli za povedati?«, bi jih drugi radi ustoličili na black/death prestolu, češ »Belphegor so danes bolj pristni kot Behemoth!«. Glasba tako enih kot drugih je stvar okusa, dejstvo pa je, da se bom v teh vrsticah osredotočil na Ritual Mrtvih sosednjih Avstrijcev.
Glavna lastnost predhodnika Conjuring the Dead je bila njegova tipičnost. Albumu se je takoj slišalo, kdo je njegov stvaritelj, Belphegor so takrat udarjali z vso močjo, pri tem pa nekoliko pozabili na raznolikost. In če torej predpostavljam, da so se Avstrijci takrat znoreli, je Totenritual logično bolj umirjeno in hkrati bolj raznoliko nadaljevanje njihovega sloga. Kdor na aktualnem ploščku ne sliši tipičnih zvokov severnih sosedov, ta se še ni dovolj spoznal z njimi.
Poleg silovitih udarjanj na gobec pa album tokrat spet ponuja malo več groova, ki mi je bil tako zelo všeč na Bondage Goat Zombie in ga tokrat kar dosti ponuja komad Totenkult – Exegesis of Deterioration. Ta na moje presenečenje vsebuje celo kar zanimivo solažo, ki pa na tem albumu ne sameva v izolaciji. Neredki so tudi filmski izseki, ki podčrtajo zlovešče vzdušje albuma, medtem ko kot dodatno atipično izpadejo nekateri melodični napadi na ušesne koščice. Toda ne razumite me narobe, vsi ti napadi – prvi nas doleti na koncu The Devil's Son – so več kot dobrodošli. Poleg skupinskega petja, ki razbija monotonijo na vokalih, pa Belphegor postrežejo še z metalom v nizkih prestavah – nekateri si v tej zvezi razumljivo oblizujejo prste med poslušanjem Spell of Reflection – s čimer je zadeva zaokrožena v dovolj pestro ponudbo.
Pod črto Belphegor seveda v metalu niso odkrili nič novega, toda znotraj sebi lastnega sloga so znali nekoliko stopiti iz lastnih okvirjev omejenosti in ponuditi album, ki zna zabavati vse brutalnosti željne in seveda tudi vsekakor vse njihove dolgoletne sledilce. Boljšega vabila na obisk koncerta si človek torej ne more predstavljati.