Po dveh izdanih albumih z bandom Twilight se je klaviaturist, Danec Finn Zierler odločil začeti na novo in tako ustanovil band Beyond Twilight, v katerega je privabil tudi odličnega vokalista Jorna Landeja (Ark).
»Hudičeva dvorana slavnih« je konceptualni album, katerega zgodba je štiridimenzionalna. S pomočjo računalnika neki moški pride v svoje možgane, kjer ugotovi, da so nekateri zapisi pomanjkljivi, nekaterih pa sploh ni. Odpravi se na iskanje po svojem spominu, kjer podoživi svojo celotno življenjsko zgodbo; vendar ne le stvari kot so ljubezen, jeza in strast, ampak vidi tudi svojo smrt in se udeleži svojega pogreba. Na potovanju se vseskozi zaljublja v neko žensko.
Najlažje bi njihovo glasbo opredelil kot progresivni metal, vendar je ta opredelitev vsekakor preohlapna. Opisano bolj podrobno, glasbo Beyond Twilight dobiš, če združiš strukturo pesmi Dream Theater, atmosferičnost Ayreon, epskost Savatage ter trdoto in melanholičnost poznejših Black Sabbath (obdobje z Diom ali Martinom) in dodaš veliko mero originalnosti. »Zelo zanimivo zna biti tole,« bi sedaj rekel marsikdo. Pa še kako je zanimivih teh osem komadov! Uvodna komada Hellfire in Godless And Wicked sta zelo trda, atmosferična, imata nekaj zares originalnih klaviaturskih pasaž ter odlični Jornov vokal, ki zelo spominja na Diovega. Bolj melodični pristop je čutiti pri naslednjem komadu Shadowland, ki je tudi počasnejši od prvih dveh in ima baladni refren. Jorn tu spreminja svoj vokal od zelo agresivnega do čisto umirjenega. Sledi edina instrumentalna skladba, The Devil's Waltz, ki ima zelo ustrezen naslov. To pa predvsem zaradi zelo nenavadnih kitar in klaviatur, ki bi bile primerne za spremljavo ob pripovedovanju kake grozljive zgodbe. Pri Crying pa Jorn v nekaterih delih poje zelo podobno kot David Coverdale. Drugače pa je to bolj melodična pesem z zelo zanimivim, osrednjim instrumentalnim delom. V stilu Black Sabbath, počasen, zelo trd in temačen je odlični naslovni komad. S krajšim, žalostnim instrumentalom Closing The Circle preidemo v zaključni, melanholični Perfect Dark, v katerem je poleg Jorna slišati še ženske back vokale in moško zborovsko petje.
Čeprav Dream Theater letos ne bodo izdali novega studijskega albuma, si bodo ljubitelji progresive zagotovo zelo zapomnili leto 2001. Razlogov za to je že sedaj veliko in eden izmed njih so tudi Beyond Twilight.

Matjaž