No, roko na srce, ko bi me kdo povprašal o glasbi in Ekvadorju, bi mi v moji (evropski) nevednosti prišel v spomin le Sash! s svojim techno-pop hitom Ecuador. Na srečo se je obdobje mojega popolnega nepoznavanja ekvadorskega metal ustvarjanja končalo s poslušanjem prvenca Blade's Edge.

Izkušnja se začne z Orblight – pravljičnim introm, v katerem ob zvokih klaviatur ženski glas napove (neko) dogajanje. Prvi vtis je tako powermetalsko pravljičarski, da bolj ne more biti. Hollow Gratitudes … kaj pa je zdaj to? Kitare rezko zveneče zažagajo akorde, ki gredo hitro v ušesa in tudi bobni so odlično slišni. V ušesa dobimo glasbo, ki z lahkoto prestopa med svetovi heavy metala in glama/hard rocka. Na slednjega se najbolj navezuje neukročena lirična vihravost vokala, medtem ko zaradi načina in tona igranja kitar slednje pesem držijo še pošteno v radiju heavyja.

Čeprav gre pri Her Sacrifice podobno za z glamerskim načinom petja oplemeniteno solidno heavymetalsko igranje kitar (s to posebnostjo, da tudi vokalu uspe izredno hitro iz rockerskega načina petja zajadrati v vode heavy metala), je pesem zaradi vsega dogajanja in vsebine hkrati epska in glamersko baladna. Tako je kot celota izvrstna in ima potencial postati hit plošče. In znova: vsa čast igranju kitar! Ravno slednje v vsej svoji raznolikosti melodičnega riffanja in soliranja predstavlja tudi glavni kras So Bright and Yearning. Pesem je dokaj intenzivna ter hitra in kljub pomanjkanju heavymetalske epskosti premore ravno dovolj hardrockerske upornosti.

Z junaškim, že kar »guitar hero« zvenečim kitarskim solom se začne A Beast Under the Moonlight. Bolj mračna in strašljiva atmosfera glasbe ter petja daje pesmi bolj heavy/powermetalsko podobo, dasiravno je v refrenskih delih še vedno močno zaznaven vpliv prijemov oziroma orodij hard rocka oziroma glama. In če se je pesem pred njo začela s pravim kitarskim solom, igranje klaviatur na začetku Midnight Desire močno spominja na 80-a. Medtem ko se kitare prelepo razcvetijo v pravoverni heavy, petje znova oscilira med heavyjem in hard rockom.

Nedistorzirano kitarska in malenkost več kot pol minute trajajoča Vitrium (una de cristal) deluje kot uvod v naslednjo pesem, Rebirth in Sorrow. Pa je potem tudi res tako? Ja, je, ker herojsko zateglo kitarsko soliranje odpre vrata nečemu, kar spominja na baladni hard rock. Ampak to le začasno, saj se pesem ne razvije v balado, ampak v lirično napet hard rock. Pesem ima podoben potencial postati najbolj prepoznavna pesem na plošči kot Her Sacrifice.

Voice in My Head z vsemi silami hitrosti igranja bobnov in kitar useka intenzivno heavymetalsko, medtem ko vokal znova ostane na rockerskem nivoju. In glej ga zlomka, v eni sekundi heavy izgine in ostane zgolj ter samo še hard rock¹ (!). Filigransko dodelano in zanimivo.

Če sem o Her Sacrifice ter o Rebirth in Sorrow zapisal, da imata potencial postati najprepoznavnejši pesmi na plošči, lahko po poslušanju The Fate's Key poudarim, da imata omenjeni pesmi zgolj potencial, medtem ko je The Fate's Key upravičeno najprepoznavnejša pesem plošče. Vsebuje udarnost in intenzivnost heavy metala, ki se najlepše kaže skozi intenzivnost igranja kitar in bobnov ter kitarskega soliranja. Vokal sicer ne more iz svoje višjeoktavske rockerske kože, ampak v kombinaciji z glasbo izpade preprosto odlično.

Cry Out, ki se sicer nahaja na demu iz leta 2020, deluje povsem lirično hardrockersko/glamersko. Za demo zveni odlično posneto; je preprosta ter hitro in brez težav zleze v uho. Glede na navedeno njena vključitev na ploščo deluje kot odlična odločitev, saj na eni strani podpira vse do tu zapisano o potencialu in kakovosti glasbenega ustvarjanja skupine, in na drugi strani, pošteno rečeno, zveni bolje od marsikatere druge pesmi na plošči. Cry-y Out!

Torej, ja, gre za ploščo, ki predstavlja krasen primer strokovnega mešanja hard rocka in metala. Njena največja moč so kitarske linije oziroma veličina znanja kitaristov. V njej sicer nisem našel novega razodetja, sem pa našel nekaj, kar je osvežilno in s čimer je mogoče občasno presekati standardne vsakdanjosti, ja, tudi v svetu metala.


[1] Ki vsebuje tudi tisto v hard rocku tako lepo lirično noto.