Skorajda natanko šestnajst let po albumu Brujerizmo se je mednarodna all-star naveza Brujeria odločila za izdajo novega studijskega albuma, četrtega po vrsti. S singli Debilador, California über Aztlan, Ángel chilango in Viva presidente Trump!, ki so od leta 2008 dalje počasi kapljali iz studia in nakazovali sodobni, v vseh teh letih dejansko nespremenljiv slog banda, je zasedba svoje občinstvo dodobra pripravila na to, kaj naj trenutno (in za vekomaj?) od njih pričakuje: nič več in nič manj kot unikaten slog, ki so ga glasbeniki razvili že v davnih devetdesetih prejšnjega stoletja.
Pa je album zaradi tega dolgočasen? Sam bi rekel, da ni, je pa zagotovo predvidljiv. Na Pocho Aztlan lahko slišimo tisto, za band tipično mešanico med death metalom in grindcorom, ki je pomembno začinjena s srednjeameriškim/mehiškim groovom in seveda nikakor ne sme manjkati. Preostali zvok kitar in bobnov se ni spremenil, filmski izseki oziroma izseki iz poročil še zmeraj krasijo določene komade na njihovem samem začetku, ki pa so za nepoznavalce španskega jezika žal nerazumljivi. Brujeria nam oziroma (morda) bolj svojim poslušalcem iz ZDA (dovolj zgovorna je naslovnica singla Viva presidente Trump!– komadov s te plošče na aktualnem albumu sicer ni) na ta način ponovno sporočajo, da se španščino z določenih vidikov pač splača učiti.
Že poznani zvok in posledično dobro mero že slišanega band na eni strani popravi s catchy komadi z visoko stopnjo zabave in po drugi strani z zelo razgibano sestavo albuma. Ta se začne z nekoliko daljšim uvodom, ki je del naslovnega komada in poslušalca z največjo mero groova takoj udari po ušesih. Sledita dva udarna, starošolska primera grindcora No aceptan imitaciones in Profecia del Anticristo, zelo »plesni« Plata o plomo, Ángel de la frontera, ki sprva deluje klasično, a nato preseneti z ženskim zborom v ozadju, pankovski California über Aztlan (Dead Kennedys cover) ter Isla de la fantasia s poudarjenimi basovskimi linijami, ki ponovno proizvedejo svojevrsten groove, a hkrati obudijo spomine na Fear Factory.
Takšni in drugačni trenutki se na albumu večkrat ponovijo, skupek pa pomeni trinajst zabavnih grindcore komadov, ki bodo dejansko razočarali samo tiste, ki so bili zmotnega mnenja, da morajo Brujeria dandanes zveneti kakor koli drugače ali moderno. Pričakujte novo različico že znanega ritma, ki vas bo med poslušanjem v živo silil h krčenju kolen ter pozibavanju z ene noge na drugo, in ne boste razočarani.