Iz nemškega undergrounda se na površje prebija nov metal band z nenavadnim imenom Chinchilla. Fantje nam ne prinašajo nič pretresljivo novega, vendar ne glede na to je The Last Millenium zelo dober melodični power metal album. Nekaj podobnega bi dobil, če bi zmešal Brainstorm in ne najhitrejše Edguy.
Ploščo sestavlja devet lastnih pesmi in priredba enega najbolj znanih Thin Lizzy komadov The Boys Are Back In Town, ki jim je kar dobro uspela. Kitare so zelo »lizzyjevske«, bobni trši, klaviature agresivnejše, vokala kot ga je imel Phil Lynott pa Thomas Laasch seveda nima. Vseeno je zelo dober vokalist. Zanj bi lahko rekel, da je malo raskava različica Tobija Sammeta. Predvsem pri Nighttrain Of Death zelo spominja nanj. Če omenim še, da so tudi refreni njihova močna stran, potem vokalnemu delu res nič ne manjka, enako velja tudi za instrumentalni del. Dobrih kitarskih solaž je dovolj, ritem sekcija zelo »poskočna«, posebno atmosfero pa dajejo tudi klaviature. Kljub temu, da so vse pesmi na visokem nivoju, mislim, da bi na tem področju lahko naslednjič stopili še korak naprej; predvsem z vidika raznolikosti.Vsi ljubitelji nemškega heavy metala bodite pozorni na Chinchillo. Pa ne le na tiste simpatične južnoameriške glodavce, ampak tudi na južnonemške »metav'ce«.

Matjaž