Verjetno se strinjamo, da po petnajstih letih marsikomu zmanjkuje idej, marsikateri band se v takem obdobju preizkusi v nekaj zvrsteh, redki niso niti tisti, ki obtičijo v ponavljanju samega sebe. Dame in gospodje, to nikakor ne velja za Cradle Of Filth, ki prav v zadnjih letih doživljajo svoj preporod in presenečajo z izstopajočimi izdelki. Damnation And A Day je nakazoval na nekaj, kar so Cradle Of Filth mojstrsko izpeljali na Nymphetamine ter prav nič manj odlično, a še odtenek drzneje ponovili na Thornography.
Thornography je zrelo, gotsko navdihnjeno metal muziciranje. Gre za nadaljevanje Cradle Of Filth sloga, z vnašanjem vseh možnih metal, celo rock elementov v dodelano, tehnično perfektno kreacijo te britanske zasedbe. Govorim o odlično strukturiranih komadih, polnih stopnjevanja, dogajana in tudi presenečenj. Vodi jih močan ritem v družbi hitrega dogajanja na kitarah, vse skupaj pa je prepleteno s pajčevinami simfonike, ki so jo Cradle Of Filth v svojo glasbo tokrat vkomponirali spretneje kot kadarkoli prej. Nikakor ne gre prezreti frontmana in maskoto banda, Danija Filtha, ki doživeto in histerično pripoveduje zgodbe iz nekega drugega sveta.
Album je poln detajlov, kar vključuje že omenjeno simfoniko, back vokale, ženske vokale, govor, akustične dele… Kvaliteta albuma zdrži od prve do zadnje minute, tudi skozi vse izmed eksperimentov, ki so si jih Cradle Of Filth privoščili na tej plošči. Thornography je album za ljubitelje kvalitetnega, sodobnega, izvirnega, stilsko neobremenjenega metala.

Matija