Beyond The Sea je peti album španskih power metal prvakov Dark Moor. V bandu je prišlo do kar nekaj kadrovskih sprememb. Že pred prejšnjim albumom so iz banda odšli vokalistka, kitarist, klaviaturist in bobnar, pred tem albumom pa je odšel še basist in kitarist Enrik Garcia je moral band sestaviti na novo. Tako so zdaj poleg Garcie v bandu še Alfred Romero za mikrofonom, Daniel Fernandez na bassu ter Andy C. za bobni in klaviaturami.
Ob taki zamenjavi zasedbe je seveda upravičeno pričakovati tudi razlike v sami glasbi. Te so se izkazale za zelo dobrodošle, saj je zdajšnji slog, v primerjavi s prvimi albumi, dosti manj baročno simfoničen, ampak agresivnejši in težji ter zato bolj heavy metalski. Poleg tega so tudi besedila za odtenek manj pravljična. Romero, ki je pel že na prejšnjem albumu, se izkaže za solidno zamenjavo za Eliso, kitarska linija, za katero sedaj skrbi samo Garcia, je sedaj bolj izrazita in pomembnejša, všečna je tudi sprememba pri klaviaturah, saj so prevladovanje hitrih zvokov čembala zamenjali bolj atmosferični in včasih (na mirnejših delih) klavirski zvoki. Album otvori pesem Beyond The Duel, za katero se izkaže, da je ena boljših. Kvalitetna raven se tekom albuma ne spreminja kaj dosti, zato ni večjih odstopanj med skladbami tako v pozitivnem, kot negativnem smislu. Vseeno pa bi med ljubše poleg prve napisal še Miracle in naslovno Beyond The Sea. Na albumu je tudi bonus skladba in sicer klavirska »priredba« Zime iz Vivaldijevih Štirih letnih časov.
Dark Moor ostajajo simfonični power metalci, ki so zaradi omenjenih sprememb za moje uho postali bolj poslušljivi. Album bo verjetno všeč tako starim fanom kot tudi tisim power metalcem, ki jih je motilo preveč simfoničnosti na prvih albumih. Vseeno pa bo morala štiri članska fantovska zasedba prehoditi še nekaj podobnih korakov, če bodo želeli postati vidnejše ime na sceni.

Simon