Na svojem tretjem albumu se Italijani Drakkar predstavljajo z novo postavo in spremenjeno glasbeno podobo. Ostala sta le kitarist Dario in bobnar Christian, kadrovske spremembe pa so najbolj opazne na vokalu, saj novi pevec Davide poje agresivneje in predvsem bolj razumljivo od Luce Capellarija.
Opazne spremembe so se zgodile tudi na glasbenem področju. Prej prevladujoča epskost se je skrila za tršimi, na trenutke že skoraj thrasherskimi kitarami. Po eni strani je Razorblade God veliko bolj neposredna plošča od prejšnjih dveh, po drugi strani pa je zaradi hammondsko orientiranih klaviatur na njej čutiti tudi nekaj vzdušja iz sedemdesetih. Pesmi so solidne, med boljše gotovo sodi To The Future, za katero si lahko ogledate tudi videospot, dobro pa jim je uspela tudi priredba Magnum klasike Kingdom Of Madness. Po stilu od vseh še najbolj izstopa akustična Galadriel' Song. Kljub omenjenim spremembam besedila še vedno temeljijo na fantazijski tematiki.
Počasi se bo v Italiji le nabralo nekaj heavy metal bandov, ki počnejo še kaj drugega kot kopirajo Rhapsody, Helloween & Co.

Matjaž