Težki riffi, progresija in psihedelika, združeni v enoten in izjemno premišljen zvočni organizem. To je najpreprostejši opis albuma Through Zero, sedme studijske plošče ameriških rockerjev Elder iz Massachusettsa. V dobrih 53 minutah in zgolj šestih skladbah band ponudi neverjetno količino idej, ne da bi pri tem kadar koli izgubil občutek za strukturo ali rdečo nit. Album deluje organsko – vsaka poteza je premišljena, vsak prehod smiseln, vsak motiv ima svoj namen. Nekatere skladbe samozavestno gradijo na mogočnih riffih, druge več prostora namenijo atmosferi in postopnemu razvijanju napetosti. Toda tudi takrat, ko Elder postanejo najtežji, nikoli ne zapadejo v pretirano agresijo ali kaotičnost. Riffi imajo težo, a nikoli ne postanejo utrujajoči, kompleksnost pa ne deluje kot sama sebi namen. Through Zero je album, ki istočasno poslušalca zaposli in sprosti.

Čeprav Elder pogosto uvrščajo pod oznako psihedelični stoner, je takšna oznaka precej preozka. Stoner rock pogosto temelji na preverjenih vzorcih in repetitivni gradnji, Elder pa že dolgo delujejo precej dlje od teh okvirjev. Progresivni rock je namreč vseskozi prisoten. Obenem skupina zlahka prehaja med težkimi, skoraj metalskimi deli in bolj lebdečimi, atmosferičnimi odseki, pri čemer nobeden od elementov ne prevlada nad drugim. Psihedelični značaj ostaja stalnica, stoner pa deluje bolj kot okras. To ravnotežje najbolje ponazarja Capture/Release, kjer zasedba po mirnejšem razvoju skladbe udari z izvrstnim progresivnim breakdownom. Gre za trenutek, ki ni težak zgolj zaradi glasnosti ali distorzije, temveč zaradi načina, kako se skladba postopoma sestavi v mogočen vrhunec. Prav takšni prehodi so tisto, kar Elder loči od večine sodobnih stoner bandov.

Med posameznimi skladbami najbolj izstopa Sigil to Ruin, prva skladba albuma. Gre za najbolj samozavesten trenutek albuma, kjer se težki riffi, ritmična dinamika in progresivna razvejanost združijo v eno najbolj dovršenih kompozicij na plošči. Podobno impresiven je tudi zaključni del naslovne skladbe Through Zero, kjer skupina brez pretiravanja pokaže, kako učinkovito zna stopnjevati napetost in jo razrešiti skozi masiven kitarski finale.

Na drugi strani spektra stoji Strata, najbolj atmosferična skladba albuma. Prav v njej pride do izraza psihedelična plat Elder – skoraj postrockovsko razvijanje melodij, zračne kitarske plasti in občutek nenehnega lebdenja ustvarijo enega najbolj izrazitih trenutkov plošče. Če Sigil to Ruin predstavlja moč Elder, potem Strata razkriva njihovo potrpežljivost in občutek za prostor.

Through Zero ni album, ki bi poslušalca osvojil z enim samim hitom ali nalezljivim refrenom – tega bolj kot ne ni. Prednosti imajo progresivne in kompleksne strukture, ki se učinkovito zlijejo s psihedeliko, zaradi česar prevlada predvsem atmosferičnost. Album bo mogoče kmalu preveriti tudi v živo, saj bodo Elder v soboto, 25. julija, nastopili na festivalu Tolminator v Tolminu.