Tokrat ni trajalo štiri leta. Že leto je bilo dovolj, da je pet Nemcev poslalo v svet naslednika Songs For A Dying World. Last Night On Earth nadaljuje slog predhodnika, vendar z boljšo produkcijo in boljšimi komadi. Ostajajo pri mešanici metala, alternative, gothica in dooma, kar band povzame v depressive subcore.
Oznako »depressive« so tudi tokrat upravičili, čeprav so v svojem prejšnjem ustvarjanju bili tudi že nevarnejši za labilne duše. Dosedanjemu opisu še najbolje ustreza Tormented Sundown ali močni Dying In Moments, pa tudi devet in pol minutna balada Queen Of My Dreams in še daljši Emptiness / Lost Control. Začetek je nekoliko trši, vsaj glede riffov, katere slišite na Evergreen. Za nekaj odtenkov sta lažja Demons in Melanholic. Mogoče pa vaš adut postane rockersko obarvani Highway 69, ali pa še kaj hitrejšega, zasidranega v srednji tempo, v podobi Tragedy Insane.
Kot ste že vajeni s Songs For A Dying World, je tudi pričujoči album raznolik – od ambienta do hitrosti. End Of Green vam lahko obesijo vrv okrog vratu ali rešijo turoben večer. To jim uspeva, saj so iskreni in seveda samosvoji ter kvalitetni.

Matija