Norveški progresivni black metalci Enslaved so obdobje pandemije izkoristili za še en mozaik na njihovi glasbeni poti. Po presenetljivo dobro sprejetem dolgometražcu Utgard, ki je izšel pred skoraj enim letom, ter štirimi odigranimi virtualnimi koncerti, ki so nato pot do poslušalcev našli tudi v obliki posebne izdaje z naslovom Cinematic Tour 2020, so fantje 1. oktobra izdali svoj najnovejši EP z naslovom Caravans to the Outer Worlds.

… Blinded by Greed
Imprisoned by the Distance
Thralls to the Idol-self
Scream in Fear of the End …

Caravans to the Outer Worlds po besedah Ivarja Bjørnsona predstavlja nadaljevanje in zaključek popotovanja, ki ga je skupina začela s predhodnikom Utgard. EP je strukturno sestavljen iz štirih skladb in z osemnajstimi minutami ne postreže z neko izjemno dolžino, a kljub temu zaobjame zanimiv glasbeni spekter, ki pa zdaj v primeru Enslaved ne predstavlja več nič novega. Tako tudi dva krajša instrumentalna komada, ki že z imenom nakazujeta svoj namen (Intermezzo I - Lönnlig Gudlig in Intermezzo II - The Navigator), ustvarjata prav posebno povezavo z ostalima skladbama, pri čemer prvi komad s temačnim kitarskim riffom dejansko služi povezovanju »glavnih komadov«, drugi oziroma zadnji komad pa kot nekakšno izpetje zaključuje glasbeno zgodbo.


Tako sta osrednji točki celotnega albuma dve povsem različni skladbi, ki pa ustvarjata edinstveno celoto. Caravans to the Outer Worlds kot prva že s samim imenom naznanja kozmično popotovanje, na katerega so se podali Enslaved. Vetroven, a vseeno miren uvod nakazuje, da bomo poslušalci tokrat deležni kaosa v stilu Enslaved. Zakaj kaos? Ker fantje tokrat v komadu prepletajo vse mogoče veje lastnega ustvarjanja in ogromno gmoto združijo v eno samo skladbo, ki po mirnejšem uvodu preide v hitrejši in razigran del s solažami ter blast beati, nakar nato ponovno preide v popolnoma drugo sfero, tokrat ritualistično spokojnost, ki z vmesnimi poigravanji z najrazličnejšimi efekti ter kitarskimi in vokalnimi eksperimenti (značilno growlanje je prepleteno s klasičnim petjem) izoblikuje v poslušalcu občutek nemirnega popotovanja v neznano.

… The Walls are trembling
As the Serpent guards his Lair
The Madman beholds
Seduction in bloom
Seek out to reconnect
Build the Temples with Blood …

Po že zgoraj omenjenem prehodu (Intermezzo - Lönnlig Gudlig) se z drugo daljšo skladbo EP-ja Ruun II – The Epitaph začenja novo oziroma zadnje poglavje, ki pa tokrat bolj spominja na Ivarjev projekt, ki ga ustvarja skupaj z Einarjem Selvikom (Wardruna)  in kot akustični komad z mogočnostjo poslušalca miselno in čustveno odpelje v druge dimenzije dojemanja glasbe in ga s prehodom v zadnji komad odpelje v najbolj oddaljene svetove.


Enslaved že lep čas predstavljajo entiteto v ekstremnem metalu in so kot band skozi čas postali nepogrešljivi del scene, čeprav sami že zadnjih nekaj plošč prestopajo vse mogoče pragove in iščejo vrzeli, kako svojo glasbeno ustvarjalnost še bolj razširiti in odkriti še tako neznana območja. Čeprav Caravans to the Outer Worlds postreže ravno s tem, pa v določenih trenutkih izgublja rdečo nit in v mojih očeh ne doseže želenega učinka, vseeno pa predstavlja EP, po katerem bo človek v pravem trenutku in ob pravem počutju z veseljem posegel.

… Let the Storms fertilize the Fields
Heal the poisoned Soil
Invoke the Winds of War …