Epic pri Kataklysm pomeni nadaljno evolucijo. Nekaj revolucionarnih elementov (ki bodo, mimogrede, nedvomno delili mnenja) pa poskrbi za razkošno raznolikost albuma. Če povem konkretno: Kataklysm se predstavijo v kar nekaj tempih, vokal prehaja od brutalnega kruljenja preko vmesnih stopenj do rezkosti, ki zelo očitno zadiši po black metalu, ohranili pa so nekaj nadzvočnega udrihanja po bobnih (beri verblu) in nekaj za njih značilnih kaotičnih ritmov. Riffe v njihovem starem slogu izpodrivajo že mnogokrat slišane melodične pasaže, ki na vsak način hočejo zveneti skandinavsko. Čeprav so jih dobro vrinili v brutalnost, kvarijo identitete komadov. Šli so še dlje: celotni deli komadov postanejo dober približek black metala. Prepričan sem, da nisem edini, ki sem ob prvem poslušanju slednje komentiral s "Kva?!”.
Brutalno, izvirno, tehnično so pridevniki, ki so bili nemalokrat uporabljeni v povezavi s Kataklysm. Žal te besede izgubljajo nekaj svojega pomena. Epic je sicer zelo solidna plošča, vendar bi od Kataklysm pričakoval kaj drugega, če že ne boljšega.