Za začetek suhoparna dejstva. Kdo: kanadski death metal veterani Kataklysm. Kaj: novi studijski album Waiting for the End to Come. Zakaj: Zakaj ne? Stil: še vedno njihov značilen tip death metala.
Kataklysm ne znajo ene stvari, to je razočarati. Kljub temu, da praktično skoraj vsako leto igrajo v Sloveniji ali njeni neposredni bližini (in gredo marsikomu zato že na živce), je novi izdelek tisto, kar metal potrebuje - dobre preverjene recepte, ki ne zastarajo (mimogrede, tudi Black Sabbath so se letos držali te formule). Kakorkoli, ko se poslušanje začne s Fire, iz zvočnikov najprej slišimo black metalski mol, ki je rahlo begajoč. A naj vas prvih nekaj sekund black metalskega intra ne spravi v obup, Kanadčani so se držali preverjenega recepta in v trenutku nas pozdravi t.i »severnjaški hyperblast«, značilen za njihovo glasbo. In tako se začne Kataklysm (petinštiridesteminutni) happy hour. Pozabili niso na noben element, ki je prisoten na npr. Serenity in Fire ali Road to Devastation (in seveda tudi na ostalih albumih). Svojo blagovno znamko, to je kakšen odsek iz filma, ki se navadno začne s prvo pesmijo, so prestavili v komad If I was God... I'd Burn it All. Logična poteza za vse tiste, ki poslušate citat in si hkrati še preberete besedilo pesmi.
Besedila so pisana v njihovem »standardnem slogu«. Poslastica za literate - liriko pesmi Like Animals bi lahko umestili v naturaslističen slog, govori namreč o razčlovečenju ter enačenjem z živalmi (vseeno bolje kot pa Slipknot s People = Shit, kajne?). Biologi boste v pesmi videli prej darwinistični koncept... Kar z vsem tem hočem povedati je, da so tudi s to izdajo Kataklysm poskrbeli, da je družbena kritika rdeča nit njihovega pisanja. Kot šolski primer je Kill the Elite, ki od ostalih pesmi izstopa tudi glasbeno. Predvsem zanimiva so začetna večglasja, ki jih pridno nasledi severnjaški hyperblast in skupaj z Maurizievim vokalom se vse skupaj dopolni v odlično celoto. Ko bi le ta komad bil tako vpliven na množice, kot je bil Varuh v rži za Marka Davida Chapmana (seveda simbolično mišljeno, ne podpiram umora Lennona!). Kot zanimivost naj omenim še, da Dead & Buried vsebuje citat »Shadows and Dust«- tako se imenuje tudi njihov šesti studijski album. Podobnost med to pesmijo in albumom? Da, le da je tu produkcija občutno, občutno boljša.
Celoten album je zasnovan tako, da so vsi komadi na enako dobrem nivoju, torej se ga brez slabe vesti posluša od začetka do konca, ne pa tako, da nastavimo na ponavljanje pesem ali dve. Če koga moti čist studijski zvok, se lahko drugo leto januarja (ja, spet!) udeleži njihovega koncerta na Metelkovi. Kataklysm so vedno posebno doživetje, tudi če zmanjka elektrike med Ambasador of Pain. In kljub temu je publika divja kot žival (Like Animals)!