Kerim Lechner ali na kratko Krimh, je mlad avstrijski multiinstrumentalist, ki je mojo pozornost pritegnil predvsem z dejstvom, da je bobnal pri poljskih tehničnih death metalcih Decapitated. Natančneje, nadomestil je pokojnega Viteka, ko je band po tragični nesreči leta 2009 pričel s ponovnim delovanjem. Z njimi je posnel vrhunski album Carnival Is Forever ter opravil nekaj turnej, nakar je band zaradi osebnih razlogov leta 2012 zapustil in se posvetil svojemu solo projektu. Tako je letos jeseni luč sveta ugledal prvi studijski album, ki ga je Krimh napisal, odigral, posnel in sproduciral sam, poimenoval pa ga je enostavno Explore. In kaj nam Explore ponuja? Ponuja nam osem instrumentalnih tehnično dodelanih ambientalnih metal komadov, ki izražajo predvsem talent, trdo delo in disciplino mladega glasbenika.
Celoten album je precej kompleksen, vendar je ta kompleksnost profesionalno prikrita z ambientalno melodičnostjo, zaradi katere se ob njegovem poslušanju porodi občutek, da se Krimh vseskozi igra z zvoki in se ob tem neskončno zabava. S svojimi igračami – bobni, kitaro, basom in včasih tudi kakšno klaviatursko tipko – raziskuje meje raznovrstnih ritmov, riffov in melodij, predvsem pa jih na zelo učinkovit način izziva. Der Pestarzt je najboljši dokaz Krimhove igre, saj je med vsemi komadi nekako tehnično najbolj udaren in najmanj ambientalen, vendar to ne pripomore k temu, da njegova celota ne zveni enostavno in lahkotno. Kdor zna, pač zna in zato celoten izdelek vzbuja predvsem dobrovoljen in sproščujoč občutek, kar je načeloma kontradiktorno evforičnim občutkom, ki naj bi jih tovrstni agresivni metal puščal za seboj. Tukaj pa govorim samo o občutku.
Dejstvo je drugačno in glede tega je Explore zelo dvoličen. Ob poslušanju njegove vsebine bi se um najrajši sprostil in prepustil ambientalnemu melodičnemu toku, vendar mu progresivni tok tega ne dopušča, saj ta vseskozi išče njegovo pozornost in vanj vrta z vso silo. Albuma se torej ne da označiti za dolgočasnega, vendar morda ne bo primeren za lenobne poslušalce, saj se znotraj njega dogaja veliko. Zaobjema namreč na eni strani progresivno kitarsko eksperimentiranje, ki ponekod spomni celo na Messhugah ali Atheist, na drugi strani pa slišimo vplive letos zelo moderne (zaradi banda Deafheaven) metalske zvrsti blackgaze. Tehnično dodelani ritmi na površje spomina porinejo najprej glasbo Decapitated – sklepam, da brez tega ne gre – in kakšnih drugih tehničnih death metal bandov (predvsem Gojire). Najpomembneje pa je po mojem to, da v instrumentalno izpopolnjenem izdelku ni prostora za vokale, zato tudi ni občutiti njihovega pomanjkanja.
Krimhov smisel za detajle je resnično občudovanja vreden, saj komadi tečejo v pravšnjem zaporedju, kjer vsak na svoj način izstopa, pa čeprav so si med seboj na prvi posluh precej podobni. A ta podobnost se z vsakim naslednjim poslušanjem manjša in vsakokrat te preseneti kakšen prej preslišan detajlček. Skratka zelo zanimiv album, ki bi ga priporočala predvsem zahtevnejšim poslušalcem, saj bodo znotraj Krimhove glasbe zasledili precej novih idej. In morda se bo našel še kdo, ki bo, tako kakor jaz, menil, da je Explore zelo kvaliteten umetniški izdelek.