What You Think

Moghan Ra – What You Think

Moghan Ra

What You Think

Send The Wood Music, 2014

2. 6. 2014

Moghan Ra je francoska zasedba, ki deluje od leta 2009. Leta 2010 so izdali EP Golden Hell, letos pa prvenec What You Think. Band sam sebe opredeljuje kot core z velikim vpletanjem old school heavy metala, sama pa bi jih opredelila kot tehnično-melodične ekstremne metalce, ki elemente cora le vpletajo v komade. Brez clean vokala, skoraj da brez breakdownov, le prepletanje brutalne tehničnosti in melodije. Glede na to, da imam v rokah fizično kopijo albuma, še nekaj besed o samem videzu. Naslovnico krasi ženska, ki jo prevzema tema, malo več svetlobe pa je le še na njenem oprsju, kjer stoji napis What You Think. Ko odprete škatlico, vas pozdravi slika banda, v zloženki pa tokrat ni besedil, ampak le slike posameznih članov z vsemi “potrebnimi” informacijami, zahvalami, itd.
Prvenec ponuja deset komadov (intro plus devet) oz. dobre pol ure poslušanja. Intro Supra Portas Vacuo Perceptionen deluje nekoliko elektronsko in vodi v poslušanje mešanice modernega in tistega starega, odličnega. Že naslednik R.I.P. dokaže to. Surov vokal s podporo hitrih riffov in nič kaj olepšanih bobnov (le šus do konca) nas pelje do breakdowna, ki komad preseka na pol. Moderno pofrizirano kričanje in utrgano dretje z ravno dovolj podpore inštrumentalij pripeljeta do kar solidne mešanice. Nič preveč modernega in na drugi strani nič preveč old school. Cyclone Of Souls, za razliko od prejšnjega, več prostora nameni kitaram. Razvije se več melodije in tudi vokal tokrat nekoliko pripomore k temu. Povsem predolg breakdown, ki je bolj ali manj neko bedno zavlačevanje, povsem pokvari energijo. Bolje, da bi ga zamenjal nežen instrumentalen del, ki komad zaključi (če je že potrebno nekaj vstaviti vmes). Naslovni komad What You Think se prav tako drži modernih ritmov in melodij. Tokrat melodije še bolj izstopajo, ker kitare dobijo več časa zase in nam ponudijo tudi prvo preigravanje, ki vodi glavno nit komada skozi celoto. Tehnično je tako naslovna pesem najbolj razgibana na celotnem albumu. Od visokih do nizkih tonov, preigravanja, odlična bobnarska spremljava in podpora back vokala. We Are The Sons Of Chaos se nekako vrne v bolj ekstremne in brutalne vode, za kar je precej kriv vokal in pa surovi bobni. Zopet se pojavi tisti čuden in nepotreben breakdown oz. zavlačevanje, ki pa sicer tokrat vodi v prvo “pravo” kitarsko solažo. Z instrumentalnim začetkom začne Aetherium, ki pa temačen začetek spremeni v tehnično obarvano melodiko. Raskav vokal in preigravanje ponovno vodita v breakdown, ki pa je tokrat povsem na mestu. Po tem se spremeni v trdo, počasno, ritmično melanholijo, ki ob pomoči kitare zaključi “strašljiv” komad. Depresijo prekine Deadzone, ki je najbolj tehnično death metalski prikaz albuma. Počasen, a hiter in brutalen. S trdimi in presekanimi ritmi ter riffi ustvari globino, ki odlično sovpada z vmesnimi kitarskimi preigravanji. Tudi vokal je dovolj surov, da ustvari pravo death metalsko vzdušje. Infected Stream nadaljuje z globoko temačnostjo. Sicer mimo zopet priplavajo moderni tokovi, a so dovolj počasni, da ne prekinejo odlične energije komada. Album zaključita dva bolj ali manj tehnična komada, ki jasno in glasno pokažeta, da bi se Moghan Ra morali držati stare šole dobrega tehničnega death metala, moderne vode pa bi morali prepustiti komu drugemu. Blackbloom sicer še pokaže ostanke modernega, v Glittering Smile pa tehnikalije zasijejo v vsej svoji luči. Moghan Ra predstavljajo dobro mešanico obeh zvrsti, tako cora kot tehničnega death metala, vendar se veliko bolje izkažejo pri slednjem.

Avtor:Tina Apat