Motörheadov tudi njihova petindvajseta obletnica ni prav nič spremenila. Pač, ostajajo večno mladi in pravo nasprotje bandov, ki jim idej zmanjka že po nekaj albumih.
Hammered nekoliko odstopa od njihovih izdelkov, kakršnih smo bili vajeni v zadnjih nekaj letih; nekako so zapluli bolj proti jedru rock 'n' rolla. Tako so komadi na Hammered lažji, tekoči, lahko poslušljivi s čistimi rockerskimi ritmi, manjka pa jim kakšen odstotek ostrine več. Boste pa zato na tem albumu našli marsikateri riff, ki vas bo spomnil na njihove zgodnje albume.
Prvi komad Walk A Crooked Mile je kar malo preveč razvlečen, Brave New World je nekoliko živahnejši, na Mine All Mine na klaviaturah gostuje Dizzy Reed, Dr. Love je v čistem rock 'n' roll slogu, težji je No Remorse, edini pravi udarni komad na plošči je Red Raw, zaključijo pa s Serial Killer, na katerem skoraj ni glasbe, pač pa izpoved serijskega morilca. Na tem komadu Lemmyju z glasom pomaga Triple H, ki ga poznate iz ringov wrestlinga. Pogrešam še kakšen udaren komad več, kot vedno pa bi bil navdušen tudi nad kakšno balado.
Tudi na Hammered boste dobili čiste Motörhead, album ne bo razočaral njihovih fanov. Nedvomno pa so Motörhead izdali že marsikaj boljšega od te plošče. Ampak saj veste: Motörhead so Motörhead!

Matija

Album je prispevala založba Panika Records.