Dolgo pričakovani prvenec slovenskega »Bay Area comba« Negligence je naposled nared. Peterica je vzela svoje delo zares in nam tako po dolgih mesecih snemanja in miksanja servirala CD, ki se lahko lahko povsem primerja s kakršnimkoli izidom svetovnega ranga.
S tem mislim seveda predvsem na sam izgled izdelka, kvaliteto zvoka in podobno, saj so glasbeno Negligence daleč nad povprečnjem (sicer ne ravno navdušujoče) današnje metal scene. Če ste zadnjih pet let preživeli pod skalo, band žge dobri stari ameriško zveneč thrash, ki marsikdaj spomni na legende tipa Testament in pa predvsem Forbidden. Za razliko od malega milijona retro thrash bandov, ki dandanes rastejo kot gobe po dežju, pa Negligence s seboj prinašajo nekaj, kar so njim podobni bandi v zadnjem desetletju in pol popolnoma pozabili – ideje! Ob močni ritem sekciji raznolike in razgibane kitarske linije vodilnega slovenskega dua Dyz/Jey pridejo še bolj do izraza, primerjava z legendami Locicero/Calvert in Peterson/Skolnick pa povsem na mestu. Vsekakor obstajajo tudi stvari, ki vsem ne bodo najbolj ležale. Tu je sicer odličen vokal, ki pa zveni malce preveč melodično za to zvrst glasbe, poleg tega pa se ga brez besedil (ki so, mimogrede, prav tako daleč nad nivojem današnje thrash scene) pred seboj le stežka razume. Produkcija je naslednja stvar, saj se na trenutke zazdi, da so fantje malo pretiravali, kar rezultira v tem, da nekateri komadi ne »zadanejo« tako uničujoče kot so v preteklosti (denimo Places of Dawn, ki zveni precej »mehko« proti demo verziji, verjetno pa tudi nisem bil edini, ki je pogrešal ubijalski »I-wanna-destroy-everything-around-me« refren Legacy Of Lies, ki po novem zveni malce razvlečeno).
Tako navkljub vsesplošni odličnosti Options Of A Trapped Mind še pusti nekaj prostora, tistega, ki bi mu na lestvici od 0 do 10 prinesel še deseto točko. Album lahko kupite na [email protected] – Negligence si to vsekakor zaslužijo.

Boštjan