Danski veterani so svoje fane zopet razveselili z novim albumom, Planet Panic. Po eni strani je na njem čutiti tipičen Pretty Maids zvok, to se pravi melodični heavy metal iz osemdesetih, ki seveda še močno prevladuje, po drugi strani pa vanj opazno vključujejo tudi modernejše elemente.
Slednje je, poleg produkcije, z nenavadnimi elektronskimi poizkusi in »scratchanjem« najbolj vidno v uvodni Virtual Brutality, a to nikakor ne pomeni, da je pesem slaba. Še boljša je naslednja, njihova tipična udarna Playing God, kjer v ospredje pridejo melodične solaže in šarmantno raskavi vokal Ronnieja Atkinsa. V še večji meri to velja za Who's Gonna Change. Z zelo temačno atmosfero in tršimi kitarami presenetijo v Face Of My Enemy, ostrine pa jim ne manjka v pesmi srednjega tempa Worthless. Da je Planet Panic res raznovrstna plošča dokazujejo še ostale pesmi. Natural High in Enter Forevermore kažeta njihovo nežnejšo plat. Medtem ko je prva zanje tipična balada, je druga zelo v stilu Bon Jovi balad kakih deset let nazaj. Z rockersko One Way To Rock pa je na albumu tudi priredba bivšega Van Halen pevca Sammyja Hagarja.
Tudi na 15. albumu Pretty Maids dokazujejo, da še niso za staro šaro. Seveda so bili vmes tudi že boljši, a dokler bodo izdajali takšne kot je Planet Panic, jih bodo fani z veseljem kupovali.

Matjaž

Album je posodila trgovina Müller. Lahko ga kupite v Ljubljani na Čopovi 40: eTrgovina